Tiskane izdaje
Aljažev stolp je treba obnoviti, so soglasni v vseh ustanovah, ki so kakorkoli odgovorne za ta kultuini spomenik državnega pomena na vrhu Triglava. Po napovedih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) se bo obnova začela leta 2018 po izteku planinske sezone, trajala bo nekaj mesecev, načrtujejo, da bo stolp pred koncem leta znova na najvišjem slovenskem vrhu.
Na obnovo v dolino
Zaradi zahtevnosti in obsega del, ki jih bodo morali opraviti restavratorji, bodo stolp prenesli v dolino. V galeriji Spomeniškovarstvenega centra v središču Ljubljane nasproti Križank so danes odprli razstavo Aljažev stolp - ohranimo naš simbol. Z njo želi Restavratorski center zavoda za varstvo kulturne dediščine opomniti na zgodovino in trenutno stanje tega simbola slovenstva. Predstavili so tudi načrte za sanacijo.
»Vlada je na začetku letošnjega leta na pobudo Planinske zveze Slovenije za upravljalca kulturnega spomenika imenovala Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s katerim redno in dobro sodelujemo. Pred tem so za stolp po najboljših močeh skrbeli planinska zveza, društvo Ljubljana Matica in nekateri posamezniki. Veseli smo, da je država za upravljalca določila strokovno inštitucijo, ki bo zanj skrbela v prihodnosti, tako da bo še dolgo razveseljeval planince in bo v ponos vsem Slovencem,« je nedolgo tega v pogovoru za Nedelo povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. Veliko so k skrbi za kulturni spomenik prispevali v društvu Prijatelji Triglava.
Poškodbe tudi v konstrukciji
Vlada je zavod za varstvo kulturne dediščine izbrala za upravljavca zemljišča in Aljaževega stolpa, ki ga je leta 1999 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Odločitev konservatorske stroke, da na vrhu Triglava ostane stolp v izvirni obliki, po besedah generalnega direktorja zavoda za varstvo kulturne dediščine Jerneja Hudolina posledično pomeni njegovo redno vzdrževanje, izvajanje monitoringa in načrt ohranjanja, ki bi se ga držale tudi prihodnje generacije. Da bodo dela potekala smiselno in usklajeno, tako da bo stolp mogoče čim dlje ohraniti na sedanjem mestu, je napovedal pripravo sporazuma s Planinsko zvezo Slovenije.
K sodelovanju pa so povabili tudi Narodni muzej Slovenije, ki je v zadnjih letih intenzivno skrbel za promocijo stolpa. Restavratorski center ZVKDS torej predvidoma v prihodnjih dveh letih čaka sanacija poškodb stolpa. Konservatorski načrt je nastal pod vodstvom Martina Kavčiča, tudi soavtorja razstave. Po njegovih besedah so ob intenzivnejšem spremljanju stolpa v zadnjih letih ugotovili, da poškodbe niso le površinske, ampak se kažejo tudi na konstrukciji: »Osnovni volumen se je začel deformirati, zakaj, bo treba še ugotoviti,« je Martin Kavčič povedal na današnji novinarski konferenci.
Kopija stolpa z razstave. Fotodokumetnacija Dela
Obnova po zaključku sezoneKot predvideva konservatorski načrt, bodo stolp obnovili po zaključku planinske sezone 2018, za kar bo objavljen tudi javni razpis, stolp pa bodo v ta namen prepeljali v dolino. Pred tem nameravajo v prvi fazi sanacije urediti njegovo okolico in temelje. Ob ponovni postavitvi na vrhu 2864 metrov visokega Triglava, kar se bo predvidoma zgodilo še pred zimo prihodnje leto, pa nameravajo določiti načrt upravljanja in smernice za oskrbnika. Po obnovi nameravajo nadaljevati z ozaveščanjem javnosti o pomenu spomenika.
Zato sta Restavratorski center ZVKDS in Narodni muzej Slovenije že leta 2014 pripravila potujočo razstavo s kopijo stolpa v naravni velikosti, vzporedno pa je bil posnet tudi dokumentarni film Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo o tem, zakaj in kako je stolp nastal ter čemu vse je bil priča.
Za parcelo na vrhu Triglava je duhovnik, skladatelj in planinec Jakob Aljaž leta sklenil kupoprodajno pogodbo z občinama Dovje in Mojstrana. Zanjo je plačal en goldinar. Leta 1895 je nanjo postavil pločevinast stolp in vse skupaj podaril Slovenskemu planinskemu društvu, ki so ga leta 1893 ustanovili ljubljanski Piparji. Zdaj je parcela tudi zemljiško-knjižno urejena, je povedal podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen.
Na razstavi tudi kopija stolpa
Avtentična kopija stolpa je po besedah Gorazda Lemajiča iz Narodnega muzeja Slovenije, drugega soavtorja tokratne razstave, uspešno privabljala obiskovalce. Vključena je tudi na sedanjo razstavo, ki jo je pozdravil minister za kulturo Tone Peršak. Izrazil je upanje za uspešno izvedbo konservatorskega načrta.
Jernej Hudolin je razstavo odprl z besedami, da se skupnosti identificirajo s svojimi simboli, ki so poleg jezika, vrednot in norm bistven element vsake kulture. »Aljažev stolp je del naše materialne kulture, materialni objekt z močnim simbolnim pomenom. Razumemo ga kot prepoznavni znak naše skupnosti, simbol slovenstva, znak naše trdoživosti, neuklonljivosti. Je element, ki nas združuje,« je poudaril Hudolin. Po njegovem mnenju je bil že čas, da smo prepoznali njegovo vlogo in pomen ter ga začeli sistemsko varovati kot spomenik državnega pomena. Še zlasti se mu skrb zanj zdi pomembna v teh dneh, ko so meje Slovenije dokončno začrtane.
Na vrh Triglava vodita nazadnje le dve poti, z Doliča in s Kredarice. Foto Marjan Raztresen
