Tiskane izdaje
Ljubljana - Iz državne avtocestne družbe Dars so sporočili, da jih je graditelj predora Markovec Alpine Bau GmbH obvestil, da bo opravil vzdrževalna dela na izkopnem stroju, tako da se bodo dela pri vrtanju (očitno) ustavila.
Po letošnjem nadaljevanju vrtanja je do preboja 2145,177 metra dolge severne (desne) cevi ostalo le še nekaj več kot 40 metrov. Z izolske strani so do 1. decembra namreč izvrtali 1315,80 metra, s koprske pa 776,60 metra in se tudi že prebili mimo najtanjše hribine. Do stika na 2173,995 metra dolgi južni (levi) cevi je še 541 metrov, saj so z izolske strani prišli do končnih 1316,70 metra, s koprske pa so še vedno pri 316,30 metra, tam, kjer so gradbišče prevzeli, in jih najtanjša hribina nad predorom še čaka. Gradnja predorskih cevi je pred dobrim letom pri štirih vrtalnih oknih zastala na 578,4 in 590,8 metra ter na 326,3 in (omenjenih) 316,3 metra.
V Darsu poslovnega dogovarjanja z Alpine Bauom, ki je v teku, še vedno ne komentirajo, njihova želja pa je, da se projekt nadaljuje in konča, za kar si tudi prizadevajo, so sporočili. Družba DRI za upravljanje investicij, ki ima vlogo nadzornika pri gradnji predora na hitri štiripasovnici med Izolo in Koprom, pa že proučuje ukrep izvajalca ter bo v prihodnjih dneh ugotovila upravičenost in utemeljenost vzdrževalnih del na izkopnem stroju MT 720.
Cena problem že na začetku
V Darsu so še zapisali, da bodo potem, ko jih bo DRI seznanil s svojimi ugotovitvami, ukrepali v skladu s pogodbeno in razpisno dokumentacijo. V zadnjih tednih je bilo namreč že večkrat slišati, da Alpine Bau, ki je osnovno pogodbo podpisal skupaj s propadlim mariborskim cestnim podjetjem CPM, poskuša doseči višjo ceno. Ta še vedno ostaja znotraj 64,5 milijona evrov, ki so jih Dars kot naročnik in CPM ter Alpine Bau leta 2009 zapisali v pogodbi, seveda pa si Avstrijci že od začetkov pogovorov o nadaljevanju del želijo doseči višjo ceno.
To je po svoje razumljivo, saj je že vse od odpiranja ponudb januarja 2009 jasno, da je cena problem. Ob limitirani 99,5 milijona evrov je bila pred slabima dvema letoma na ponovljenem razpisu ponudba SCT in Primorja z 89 milijonov evrov pred odpiranjem znižana na 81,9 milijona evrov, ponudbi združb Riko – Konstruktor ter Strabag – GPG pa sta bili 88,8 oziroma 92,7 milijona evrov.
Napovedana vzdrževalna dela na izkopnem stroju so tako po vsej verjetnosti le prefinjena metoda pritiska, da bi se cena projekta vendarle povišala. V Darsu so tovrstne zahtevke doslej zavračali, tako da ni bil za Markovec kljub pritiskom in zahtevkom, tudi podizvajalcev, podpisan še noben aneks. Prav z aneksi so pri dosedanji gradnji slovenskih avtocest in hitrih cest izvajalci upravičeno ali neupravičeno dosegali višje cene in se z njimi približevali cenam neizbranih izvajalcev oziroma jih presegali. Ob sedanji zaustavitvi so olajševalna okoliščina bližajoči se prazniki, saj med njimi v predoru v nobenem primeru ne bi delali.
