Ambiciozni načrti Marine Portorož

Za nove terme, priveze in urbano središče Lucije nameravajo nameniti za sto milijonov evrov.

Objavljeno
03. januar 2013 20.38
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Portorož – Prihodnji torek bodo v avli piranske občinske stavbe razgrnili osnutek prostorskega načrta za Lucijo center, prvega od treh posegov v Luciji in marini, za kar naj bi v naslednjih letih namenili približno sto milijonov evrov. »Samo za študije, projekte in dokumente smo plačali že 400.000 evrov preveč, da bi eksperimentirali,« je dejal direktor Marine Portorož Sebastjan Selan.

Marina Portorož že več kot deset let napoveduje večje posege v površine Marine in pred njo. Najprej naj bi skupaj z občino Piran na območju steze za karting in zdravstvenega doma v Luciji (približno štirje hektari zemljišča so večinoma last občine Piran in delno Marine) zgradili dva stavbna kareja z visokim pritličjem in tremi nadstropji. V obeh naj bi bilo 130 stanovanj, v pritličju enega naj bi bila nov zdravstveni dom in lekarna, v drugem pa knjižnica in trgovina.

Knjižnico in zdravstveni dom (v vrednosti kakih pet milijonov evrov) bi Marina zgradila v zameno za opremljeno zemljišče (vložek občine bi bilo zgolj zemljišče). V obeh objektih (pod zemljo) bi bilo 450 parkirnih mest. V bližini bi občina povečala tržnico in nadstrešnico ter skupaj s krajevno skupnostjo zgradila dolgo obljubljeno stavbo nekdanjega postajališča Parencane, v kateri bi bil sedež krajevne skupnosti. To je vsebina, ki bo najprej v javni razgrnitvi (javna obravnava bo 26. januarja). Sebastjan Selan ocenjuje, da bi OPPN lahko sprejeli pred poletjem, da bi dela lahko začeli eno leto kasneje in da bi bila vrednost naložbe največ 40 milijonov evrov.

Kopalna sezona vse leto

Drugi OPPN pride na vrsto nekaj mesecev kasneje, župan Peter Bossman je že izdal sklep o izdelavi smernic. Prostorski načrt bo zajel več kot pet hektarov zemljišča velikega parkirišča pred marino. »Tu načrtujemo Termalno riviero. To bo 6000 kvadratnih metrov vodnih površin pod streho. Objekti bi bili visoki 6 do 19 metrov. V bazenih bi imeli toplo vodo iz 800 metrov globokih vrtin. Voda ima 26 do 28 stopinj, zato bi razvijali kopališko termalno dejavnost zunaj poletja. To bo idealna dopolnitev portoroške turistične ponudbe. Ob termalni rivieri bi zgradili hotel za 200 sob, garažo za 500 parkirnih mest, na drugem koncu (pri kampu ob obstoječih apartmajih) pa še blok z 28 apartmaji. Povsem bi spremenili režim vstopov in prehodov v marini, porušili ograje in posadili 1000 do 1800 dreves. To bi bil park za rekreacijo, sproščanje, oddih,« je poudaril Selan. Tudi ta OPPN naj bi sprejeli sredi leta in ga začeli uresničevati sredi leta 2014. Naložba bi znašala 30 do 40 milijonov evrov.

Tretji načrt je občutno povečanje Marine Portorož. V njej bi bilo 75 do 200 privezov. Ta načrt pa bi začeli uresničevati čez dve leti, saj morajo prej poskrbeti za vrsto študij, soglasij, dovoljenj in projektov. Tudi ta projekt je težak vsaj 20 milijonov evrov.

Selan zavrača očitke, da Marina ne bi bila finančno sposobna vseh teh naložb. »Družba premore 72 milijonov evrov sredstev, to je 12 odstotkov več kot leto prej, po 11 mesecih je lani ustvarila sedem milijonov evrov prihodkov (sedem odstotkvo več) in 1,72 milijona evrov čistega dobička ali 16 odstotkov več kot v 11 mesecih leta 2011.« Bojan Petan, predstavnik lastnikov, pa je na naša vprašanja odgovoril, da je Marina uspešna družba z velikim premoženjem, ki ga bo uporabila za uresničitev vseh navedenih projektov. »Prepričan sem, da bo kljub gospodarski krizi Marina zagotovila potrebna finančna sredstva za vse tri projekte,« je izjavil Petan.

Marina Portorož je jeseni lani presenetila javnost, ko se je razdelila na tri družbe: poleg Marine Portorož sta nastali še M Naložbe in M Kapital, kar so nekateri razumeli kot poskus špekulacij s premoženjem podjetja. Selan je odgovoril, da so v M Naložbah obveznice in terjatve, v M Kapitalu pa lastništvo delnic, medtem ko se Marina Portorož ukvarja le s storitvami in osrednjo dejavnostjo turističnih privezov.

Gašpar Gašpar Mišič, poslanec, svetnik in nepremičninski podjetnik, ki v bližini upravlja Rezidenco Park, pa pravi: »Od naših arhitektov pogrešam drznejše arhitekturne rešitve, ki bi prinesle kraju dodano vrednost. Sicer pa mislim, da je s poslovnimi načrti vse v redu, z načrtovanimi stanovanji pa ne bo šlo tako lahko. V tem območju bi morali razvijati poslovne dejavnosti, ne pa graditi novih stanovanj.«