Tiskane izdaje
Ljubljana - Letno poročilo Amnesty International o stanju človekovih pravic za leto 2014 za Slovenijo ugotavlja kršitve pravic izbrisanih, Romov in svobode izražanja. Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je poudarila, da slovenskim oblastem pogosto ne uspe sprejeti učinkovitih sistemskih ukrepov, ki bi upoštevali načela varovanja človekovih pravic.
Glede izbrisanih so bili lani pomembni predvsem razreševanje položaja izbrisane družine Berisha, objava drugega dela sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić proti Sloveniji, ki je določila materialno škodo izbrisanim, in uveljavitev domače odškodninske sheme, po kateri je odškodnina 50 evrov mesečno. Ta je nižja od tiste, ki jih je pritožnikom prisodilo sodišče (okoli 230 evrov). Še vedno ostaja zaskrbljujoče dejstvo, da okoli polovica od več kot 25.600 izbrisanih nima urejenega pravnega statusa v Sloveniji, s tem tudi nima dostopa do odškodnine. Manjkajo tudi številni drugi ukrepi, ki bi zagotovili celovito popravo krivic.
Po mnenju Amnesty International Slovenije se pravna neurejenost kaže tudi na primeru romskega naselja Dobruška vas v občini Škocjan. Občina je na tem območju predvidela gradnjo čistilne naprave in gospodarske cone, pri čemer niso upoštevali dejstva, da tam živi okoli 250 ljudi. Projekt za prebivalce ni predvidel alternativne nastanitve ali odškodnine. Dostop do vode prav tako ostaja eno od prizadevanj Amnesty International Slovenije, saj številni Romi v romskih naseljih še vedno živijo brez dostopa do vode ali druge osnovne infrastrukture.
S sodnimi postopki zoper štiri novinarje zaradi objave informacij, ki jih država označuje za tajne, se je pokazala pomanjkljivost obstoječega kazenskega zakonika, ki novinarjev ne izvzema od kazenskega pregona za objavo informacij v javnem interesu. Poslova je ob tem izrazila zadovoljstvo, da je pravosodno ministrstvo to prepoznalo in pripravlja predlog sprememb.
V Sloveniji je prihajalo tudi do drugih kršitev človekovih pravic. Kriza in z njo povezani varčevalni ukrepi so vplivali na različne ekonomske in socialne pravice, izrazito pa je tudi večanje števila revnih v državi. Primer Deskle, kjer je šola povsem zatajila pri ukrepanju zoper šikaniranje in nasilje nad 10-letnim dečkom iz manjšinske etnične skupine, je izpostavil še eno sistemsko pomanjkljivost. Po prepričanju Amnesty International Slovenije bo država morala nekaj narediti tudi na področju varovanja pravic beguncev, saj izraža brezbrižnost do množice beguncev iz Sirije, ker ni ponudila niti enega mesta za premestitev teh ljudi iz okoliških držav.
