Andraž Kopač: Pričakoval sem manj politike

Generalni direktor Kliničnega centra pričakuje, da mu povedo, kaj je naredil narobe.

tor, 14.11.2017, 08:00

Ljubljana – Andraž Kopač si želi še naprej voditi UKC Ljubljana. Če bodo na seji sveta zavoda izglasovali predlog za njegovo razrešitev, bo nanj v roku odgovoril. Krivično se mu zdi, da zahtevajo njegovo odgovornost v zvezi z otroško srčno kirurgijo oziroma področje, v katerega je bilo vloženega ogromno truda.

Zakaj se v javnosti prikazuje, da razmeram niste kos?

To težko razumem. Poročila o obravnavi bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, ki kažejo dobre rezultate in vsebujejo preverljive kazalnike, smo pošiljali tako na ministrstvo kot v javnost. Sledili smo akcijskemu načrtu, ustanovili center za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, se povezali s tujo institucijo ... Razmere smo urejali, naša prizadevanja pa so se vseskozi prikazovala v nepravi luči. Kot vodilni sem dolžan pacientom zagotavljati kakovostno in varno obravnavo. In to počenjam.

Ali predsednik vlade kazalnikov vašega dela ne pozna, ko pravi, da so vam stvari ušle iz rok?

Očitno jih ne. Govori ravno nasprotno od naših argumentov. Težko rečem, kaj je bil ključen vzrok za nezaupanje politike, da ta ni sledila našim informacijam. Ne vem, ali se niso poglobili v podatke in v poročila, ki smo jih pošiljali.

Vas je premier kdaj povabil na pogovor?

V zadnjem času ne.

Kaj pa ministrica za zdravje?

Prav tako ne. Za naše argumente ni bilo posluha. Zdaj so zadeve na področju otroške srčne kirurgije zaradi podpisa pogodbe s tujim centrom urejene kot še nikoli, v prihodnosti se bo to še nadgradilo. Kirurgi so stalno navzoči in otroci imajo operacije zagotovljene.

Zakaj torej vaš odhod vodilna politika zahteva zaradi neurejenosti področja otroške kirurgije?

Strokovni svet je septembra v zvezi s tem programom ugotavljal, da gremo po zastavljenih tirnicah. Čez dva meseca pa je bilo znova vse narobe. Zgolj zato, ker sta naša kirurga naznanila, da nočeta nadaljevati izobraževanja. Eden od njih je že poleti nakazal, da verjetno ne bo ostal.

Vam je danes žal, da ste postali generalni direktor?

Ne. Vedel sem, na kakšno pozicijo prihajam. Sem pa pričakoval manj politike. V začetku je niti nisem občutil. Občutim jo samo v zvezi z urejanjem otroške srčne kirurgije.

Pričakovali ste manj politike. Ali niste bili politično nastavljeni?

Nikakor ne. S politiko se ne ukvarjam.

Sprašujem, ker smo v Ozadjih pisali o tem, da je ta ista vlada, ki vas hoče zdaj razrešiti, dala soglasje k vašemu imenovanju, čeprav tedaj še niste imeli ustreznega dokazila o nekaznovanosti. Torej ste neko politično zaslombo morali imeti.

Nisem je imel. Predložil sem vsa potrebna dokazila, zdaj pa je na vrsti sodišče, da presodi. Vztrajam, tisti, ki se zavzemajo za mojo razrešitev, nimajo celovitih informacij.

Je bila vaša napaka, da ste zahtevali odgovornost Rajka Kende za dogajanje na pediatrični kliniki oziroma oddelku za kardiologijo?

Težko komentiram. Kot sem rekel, politike se ne grem, delam po lastnih načelih. V zvezi s prof. Kendo so bile ugotovljene nekatere sistemske nepravilnosti in to je bil vzrok, da je bil postopek njegove razrešitve dvakrat sprožen.

Kaj pričakujete od današnje seje sveta zavoda?

Da bodo člani sveta povedali, kaj sem naredil narobe. Mojega odhoda argumenti ne podpirajo. Odstopim pa lahko takoj, če mi dokažejo objektivno odgovornost. Ne morem pa biti odgovoren, če se je kirurg odločil, da ne bo nadaljeval izobraževanja za otroškega srčnega kirurga. S tem je resda nastopila nova težava, a jo rešujemo. Saj niti v preteklosti nismo imeli domačega kirurga. Hočemo pa narediti takšen program, da bo lahko prenesel tudi kakšen odhod.

Kaj konkretno ste naredili, odkar ste na položaju?

Poslovni kazalniki so dobri, saj je izguba v letošnjem polletju enaka, kot je bila v lanskem. In to kljub temu da dobimo za opravljene zdravstvene storitve dva odstotka manj sredstev kot v lanskem letu (to za UKCL pomeni 4,5 milijona evrov v prvem polletju) in da imamo iz naslova vladne sprostitve plačne politikedodatne stroške v višini tri milijone evrov. Skupaj smo torej poslovanje v prvem polletju izboljšali za 7,5 milijona evrov. To kaže tudi podatek o deležu izgube vseh slovenskih bolnišnic. V lanskem prvem polletju je bil naš delež 71-odstotni, v letošnjem pa le še 36-odstotni, toliko kot tudi znaša naš delež v celotnih storitvah slovenskih bolnišnic.

Zelo dobro teče koordinacija na področju nabave gotovih zdravil, kjer smo v letošnjem letu zaustavili indekse rasti, ki je letos tako rekoč na enakem nivoju kot lani. Izboljšujemo tudi podporne storitve temeljni zdravstveni dejavnosti z namenom da ta lahko nudi boljše storitve našim pacientom in še naprej dosega rezultate, primerljive s podobnimi univerzitetnimi ustanovami. Reorganizirali smo tehnične službe, nabavo, točno se ve, kdo je za kaj odgovoren. Procesi sprejemanja odločitev so tako krajši in bolj učinkoviti.

Prijavi sovražni govor