Pod žarometom: Andrej Baričič, novi v. d. direktorja UKC Ljubljana

Novi šef UKC Ljubljana v ospredje postavlja kakovost in dostopnost storitev, šele nato pozitivno finančno delovanje

Objavljeno
24. julij 2015 17.41
Monika Hrovat
Monika Hrovat

Simon Vrhunec po 10. avgustu, ko se mu bo iztekel mandat, ne želi več biti šef UKC Ljubljana. Zamenjal ga bo ekonomist Andrej Baričič, ki ga je svet zavoda UKC v četrtek imenoval za novega vršilca dolžnosti generalnega direktorja največje slovenske bolnišnice.

Baričič, nekdanji predsednik uprave Gea Collegea, je leta 2009 postal tudi podpredsednik Konference samostojnih visokošolskih zavodov, ki je bila ustanovljena z namenom razvoja kakovosti visokega šolstva v Sloveniji in za enakopravnejši status visokošolski zavodov. Prav tako leta 2009 je dobil štiriletni mandat za člana nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke. Leto dni kasneje pa so se pojavile neuradne informacije, da kandidira za mesto generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Baričič je bil tudi član mednarodne skupine za pregled Kabulske banke v Afganistanu, ki je odkrivala bančni kriminal. Danes je profesor na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.

Delovanje UKC Ljubljana mu ni neznanka

Baričič je z delovanjem naše osrednje zdravstvene ustanove dobro seznanjen, saj je postal v času vlade Boruta Pahorja član sveta UKC, v njem je deloval kot eden od predstavnikov ustanovitelja. Ko je bil član sveta zavoda, je bil med drugim govor o zaposlenih v UKC Ljubljana, ki so tudi samostojni podjetniki in delajo še za druge delodajalce. Baričič je takrat generalni direktorici UKC Ljubljana dejal: »Vi ste tisti, ki lahko diktirate. In če imate ambicijo biti številka ena, potem vaši specialisti ne morejo popoldne fušati. Morate imeti interes in nalogo, da svojim najboljšim specialistom dajete možnost in omejitev, da sodelujete s tistimi, ki so sodelovanja željni in potrebni.«

O popoldanskem delu zdravnikov je spregovoril tudi leta 2013 v intervjuju za Delo: »Prepričan sem, da bi zdravniki morali imeti možnost opravljati več in dodatno plačanega dela v matičnih javnih zavodih, torej tudi v UKC.« K temu pa je dodal, da so zakonodajalci, ministrstvo in zdravstvena blagajna v nekem obdobju po osamosvojitvi z roko v roki podpirali predvsem zasebno zdravstveno iniciativo. »Z geslom, da lahko večjo učinkovitost zagotovita samo zasebna lastnina in trg, so pospešeno podeljevali koncesije posameznikom in organizacijam, ti pa niso izpolnjevali pogojev, ki jih narekuje zdrava kmečka pamet,« je takrat dejal.

Dotaknil se je tudi mreže javnih bolnišnic: »Tako obsežna je, da z upoštevanjem vseh strokovnih standardov za vsa delovna mesta zmanjka zdravnikov. Težavo rešujejo tako, da zaposleni iz enega javnega zavoda, na primer iz UKC, pogodbeno delajo v drugih javnih zavodih.« Meni, da je bolnišnic preveč, njihove zmogljivosti pa niso optimalno izkoriščene, zato podpira idejo, da bi jih združevali, kar bi pomenilo manjše stroške.

»Pozitivno poslovanje ne sme biti prva skrb UKC Ljubljana«

Zmanjševanje stroškov bi koristilo tudi UKC Ljubljana, ki že nekaj časa posluje z izgubo. Baričič je pred časom to komentiral takole: »Ne smemo pozabiti, da je UKC bolnišnica vseh bolnišnic, vanjo se stekajo tudi najtežji bolniki iz vse Slovenije. Pritiskati na takšno institucijo, da najprej dosega pozitivno finančno stanje, ni prav. Seveda je prav, da si prizadevamo za večjo učinkovitost in ekonomičnost. A bistveni sta kakovost storitev in dostopnost za državljane, saj gre za javni sistem.«

Baričič bo vodstvo UKC Ljubljana sestavljal skupaj s strokovnim direktorjem Sergejem Hojkerjem in glavno medicinsko sestro Ernestino Kos Grabnar. Kot so nam odgovorili iz UKC Ljubljana, Hojker izjav o imenovanju novega v. d. generalnega direktorja ne bo dajal, Kos Grabnarjeva pa je trenutno na dopustu in ni dosegljiva.