Tiskane izdaje
V zadnjih tednih in mesecih smo v Delu izvedli več raziskav o begunski krizi, ki so posredno napovedovale, da nastajajo ustrezne razmere za naraščanje nestrpnosti do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Da dogodki, kakršnim smo bili priča v Kidričevem in ta konec tedna v Šenčurju, ne presenečajo, smo ugotavljali že v anketi Dela pred tremi tedni, ko je več kot polovica vprašanih odgovorila, da ne bi dovolila postavitve namestitvenega centra v bližini njihovega kraja. V isti anketi smo še ugotovili, da se je delež zaskrbljenih zaradi begunske krize precej povečal. Če je bilo oktobra lani zaradi beguncev strah desetino sodelujočih v anketi, je bilo pred tremi tedni takšnih že tretjino.
V tokratni anketi ugotavljamo, da je več kot polovica slovenske populacije pripravljena podpreti politiko drastičnega omejevanja begunskega oziroma migrantskega toka, četrtina pa se z njo ne strinja. S križanjem sociodemografskih podatkov ugotovimo, da bi zaostrovanje politike podpirali predvsem podporniki SDS in anketiranci s statusom zaposlenih. Politike omejevanja pa ne podpirajo podporniki ZL in starejši anketiranci nad 65 let.
Sodelujoče v anketi smo vprašali še, ali bi se strinjali s predlogi določenega dela političnih strank iz opozicije, ki so se zgledovale pri ukrepih nekaterih evropskih držav, da bi v okviru zaostrene azilne politike beguncem oziroma prosilcem za azil odvzemali tudi premoženje, odpravili celotno finančno podporo in podobno. S tem se strinja več kot 40 odstotkov vprašanih, nasprotuje pa tretjina. Velik delež je tudi takšnih, ki se ob tem vprašanju niso znali opredeliti in so bili v dvomih. Ostrejše ukrepanje podpirajo podporniki SDS, ljudje v starostni skupini od 36 do 49 let, zaposleni in moški. Nasprotujejo pa mu mlajši ljudje od 18 do 25 let in študentje.
Med iskanji dolgoročnejše rešitve begunskega vprašanja se je pojavila tudi zamisel, da bi okrepili evropski nadzor na makedonsko-grški meji in jo po potrebi tudi zaprli. Takšen predlog bi podprla več kot polovica vprašanih, nasprotovala pa bi mu četrtina. Glede na to, da je idejni oče poostrenega nadzora na makedonski meji predsednik vlade Miro Cerar, je zanimivo, da tej ideji najglasneje ploskajo podporniki SDS, moški in ljudje s srednješolsko izobrazbo. Proti so podporniki ZL in ljudje z visokošolsko izobrazbo.
Da bi preverili, kako velik problem je begunska oziroma migrantska problematika za povprečnega Slovenca ali Slovenko, smo anketirance prosili, naj razvrstijo probleme, ki smo jih našteli. Naraščanje števila beguncev v Evropi je problem za petino vprašanih in so ga uvrstili takoj za brezposelnostjo. Kar pomeni, da je begunsko vprašanje problematično, a so anketiranci še vedno bolj zaskrbljeni zaradi brezposelnosti oziroma so socialna vprašanja pomembnejša za tretjino sodelujočih v anketi. Naraščanje političnega ekstremizma je na tretjem mestu, na četrtem je globalno segrevanje, ksenofobija je na šestem. Naraščanje političnega ekstremizma je problematično za anketirance z visokošolsko izobrazbo, podporniki SDS pa so najpogosteje navajali problem naraščanja števila beguncev.
Zaradi vsega tega nas je na koncu zanimalo, kako gledajo na prihodnost Evropske unije. Večina odgovorov se je znašla v kategoriji nisem optimist ne pesimist, optimisti in pesimisti pa so skoraj izenačeni.
Zaradi begunske krize je nemška kanclerka Angela Merkel izgubila veliko simpatij med slovenskimi volivci, še ugotavljamo v tokratni anketi Dela.
