Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar nima podpore javnosti, kakor nima podpore predsednika vlade Mira Cerarja, ki je pretekli teden vložil zahtevo za njeno razrešitev. Poslanci bodo o predlogu odločali danes.
Odločitev premiera Mira Cerarja, da Julijani Bizjak Mlakar pokažejo vladna vrata in se jo pospremi nazaj v državni zbor, podpira 44 odstotkov sodelujočih v tokratni anketi Dela. Njene razrešitve ne podpira le 16 odstotkov vprašanih, petina pa jih je odgovorila, da jim je v tem primeru vseeno. Zanimivo pri tem je, da je – ko križamo sociodemografske podatke – več kot polovica upokojencev v anketi odgovorila, da podpirajo razrešitev ministrice, ki je sicer članica Desusa, se pravi upokojenske stranke. Kar pomeni, če posplošimo, da Julijana Bizjak Mlakar ne uživa podpore niti v svoji volilni bazi.
Kako se bo izteklo današnje glasovanje poslancev o ministrski usodi, je bolj kot ne predvidljivo, saj je velika večina parlamentarnih strank že izjavila, da Bizjak Mlakarjeve ne podpirajo. Eden od argumentov, ki ji ga bodo očitali, bo zagotovo tudi ta, da pri vodenju kulturnega ministrstva ni bila uspešna. In prav o tem so večinoma prepričani tudi anketiranci, saj jih 46 odstotkov meni, da kot ministrica ni bila uspešna, 42 odstotkov pa jih tega ne more oceniti.
Stavka policistov ima podporo, energetiki je niso imeli
Slovenska javnost je na strani policistov in ne na strani energetikov, ugotavljamo v tokratni anketi Dela, v kateri smo spraševali, ali podpirajo stavko enih in drugih. Kot je znano, policisti stavkajo že od novembra lani, energetiki pa so stavko prekinili po nekaj dneh. Razpoloženje anketirancev bi lahko posredno odgovorilo na vprašanje, zakaj uniformiranci z nizkimi plačami še vedno stavkajo in zakaj energetiki z veliko boljšimi osebnimi dohodki ne več.
Policisti, ki so začeli stavkati 18. novembra lani, uživajo po pol leta še vedno več kot polovično podporo med sodelujočimi v anketi Dela. Stavko podpira ali zelo podpira 51 odstotkov vprašanih, ne podpira je dobra petina, četrtina pa se jih še ne zna opredeliti.
Skoraj dve tretjini anketirancev je prepričanih, da so argumenti policistov za stavko prepričljivi. Slaba petina jih meni, da niso upravičeni, desetina pa jih je odgovorila, da ne pozna razlogov za policijsko stavko, ki se vleče že šesti mesec. Ni videti, da bi se kmalu kaj spremenilo, saj tako vladna kot policijska stran vztrajata pri svojem, dobra plat nezmožnosti iskanja rešitev pa je, da je na cestah veliko manj policije in s tem tudi izdanih kazni in plačanih glob.
Povsem drugače dojema slovenska javnost stavko energetikov, ki se je končala po desetih dneh. Prekinili so jo sredi izvajanja tokratne ankete. Skoraj polovica vseh sodelujočih v anketi - torej tolikšen delež kot pri policistih - ni podpirala stavke v energetiki, dobra petina pa jo je. S križanjem sociodemografskih podatkov lahko ugotovimo, da pri podpori stavki izstopajo anketiranci v starostni skupini od 36 do 49 let. Ne podpirajo pa je večinoma ljudje, starejši od 50 let, upokojenci in tisti z osnovnošolsko izobrazbo.
Tudi pri razlogih za stavko je stavkajoči energetiki v anketi niso dobro odnesli. Za stavko v tem segmentu slovenskega gospodarstva javnost ne kaže večjih simpatij, saj dobrih 40 odstotkov vprašanih meni, da ni bilo razlogov zanjo, le petina pa, da je stavka zaposlenih v energetiki upravičena. Razumevanje kažejo predvsem zaposleni in anketiranci, stari od 26 do 49 let, kar je povsem razumljivo, saj gre za aktivno skupino prebivalstva, ki se najbolje poistoveti z zaposlenimi, ki jim uprave družb grozijo z racionalizacijami, konsolidacijami in optimizacijami. Da stavka energetikov ni upravičena, menijo podporniki SMC, upokojenci in ljudje iz starostne skupine anketirancev nad 50 leti.
