Tiskane izdaje
Ljubljana – V nadaljevanje vladnih pogajanj s sindikati javnega sektorja o sproščanju varčevalnih ukrepov, kar bi posledično pomenilo višje plače, vstopa z nekaj prednosti vladna stran.
Po predstavitvi izhodišča in prvi izmenjavi argumentov za in proti se danes nadaljujejo pogajanja med vlado in predstavniki sindikata javnega sektorja o višini plač, ki so ena največjih postavk v proračunu. Najbolj se lomi pri sproščanju varčevalnih ukrepov.
V anketi ugotavljamo, da javnost ni naklonjena višanju plač v javnem sektorju, saj skoraj polovica sodelujočih odgovarja, da do tega po njihovem prepričanju niso upravičeni, slabih 40 odstotkov pa meni, da so. Za višje plače so zaposleni v javnem sektorju, podporniki ZL in ljudje z visokošolsko izobrazbo, medtem ko jih nasprotujejo zlasti podporniki SDS, NSi, pa tudi SMC, poleg tega še upokojenci, zaposleni v zasebnem sektorju in anketiranci s srednješolsko izobrazbo.
Ko te iste anketirance vprašamo, kakšen odnos imajo do uslužbencev v javnem sektorju, dobimo povsem drugačno sliko. Velika večina vprašanih, skoraj dve tretjini, ima do njih pozitiven odnos.
Prihodnje leto še boljše od letošnjega
Glede na ugodne statistične podatke o gospodarski rasti nas je v tokratni anketi Dela zanimalo tudi, ali bi se lahko trend optimizma nadaljeval v prihodnjem letu. Ugotovimo lahko, da prevladuje bolj optimistično razpoloženje.
Ker se po pravilu pri vsakem vprašanju največ vprašanih umešča na sredino, je tudi na vprašanje, kakšno bo gospodarsko stanje prihodnje leto, večina odgovorila, da bo leto 2017 enako letu 2016. Ugotovimo pa lahko, da je nekaj več takšnih, ki menijo, da bo prihodnje leto še boljše od letošnjega. Torej lahko sklenemo, da je optimistov nekoliko več od pesimistov. Na podlagi sociodemografskih podatkov pridemo do sklepa, da so bolj optimistični podporniki SMC, SD in moški, bolj pesimistični pa podporniki SDS, anketiranci z osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, ljudje v manjših krajih in starejši od 45 let.
Ker statistiki v postavki višje gospodarske rasti vse pogosteje poudarjajo dejavnik zasebne potrošnje, nas je zanimalo, ali nameravajo sodelujoči v anketi prihodnje leto več trošiti. Skoraj dve tretjini vprašanih je odgovorilo, da pri potrošnji ne bo nobenih sprememb, da bo na isti ravni kot letos, manj jih bo trošilo okoli 30 odstotkov, manj kot desetina pa jih namerava leta 2017 trošiti še več.
Infografika: Delo
Ker Slovenija dosega višjo gospodarsko rast, ima od tega veliko koristi tudi država, saj iz davkov in drugih prispevkov zbere bistveno več kot v sušnih letih, zaradi česar se je morala zadolževati na finančnih trgih v tujini. Ker ima država več denarja, se pojavi dilema, kaj z njim storiti oziroma katere cilje si postaviti: nadaljevati varčevanje in s tem zmanjšati javni dolg ali povečati potrošnjo in več investirati. Iz odgovorov lahko sklenemo, da je največ oziroma dobra tretjina vprašanih bolj naklonjenih sproščanju varčevanja, da bi več investirali. Slabih 30 odstotkov anketiranih bi več denarja preusmerila v socialo in pokojnine, petina jih meni, da bi bilo treba še naprej varčevati in zmanjševati javni dolg, medtem ko bi 10 odstotkov anketirancev namenilo več denarja za plače policistov, gasilcev, učiteljev in drugih javnih uslužbencev.
Infografika: Delo
Prerez sociodemografskih podatkov nam izriše tole sliko: da mora vlada sprostiti varčevanje in več investirati, menijo predvsem mlajši anketiranci, podporniki SMC in SD, ljudje z visokošolsko izobrazbo in anketiranci v starostni skupini od 35 do 44 let. Varčevanju so bolj naklonjeni podporniki NSi in SDS. Da je treba presežek denarja usmeriti v socialo in pokojnine, najbolj navijajo anketiranci z manj kot 500 evri prihodkov na mesec, starejši in anketiranci z nižjo izobrazbo, brezposelni, upokojenci in podporniki SDS. Da bi morala vlada nameniti več denarja za plače policistov, vojakov in učiteljev, menijo predvsem zaposleni v javnem sektorju, in anketiranci v starostnem obdobju od 25 do 34 let.
In kdo je po mnenju vprašanih najbolj zaslužen za višjo gospodarsko rast? Iz ankete lahko ugotovimo, da ljudje rast najbolj pripisujejo izvoznim podjetjem (46 odstotkov), ugodnim ekonomskim razmeram v Evropski uniji (29 odstotkov), pomen potrošnji v funkciji gospodarske rasti pa pripisuje le desetina vprašanih. Da je vlada zaslužna za rast, jih meni 5 odstotkov.
