Anketa Dela: Posebnost leta 2017 je, da ga je obarval optimizem

Kakšno bo leto 2018? Boljše kot to, pravi več kot polovica vprašanih.

Objavljeno
26. december 2017 20.36
vvo*Ljubljana, lučke, prazniki
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Ko ob koncu leta 2017 po domovih in podjetjih delajo zaključne račune, se hkrati že postavlja vprašanje, kakšno bo prihodnje leto. Enega od možnih odgovorov ponuja tokratna anketa Dela: prihodnje leto bo boljše kot iztekajoče se. Čeprav je optimizem nalezljiv, pravijo, vseh vendarle še ni okužil.

V Delu smo v zadnjih petih letih konec leta postavljali isto vprašanje: kakšna so vaša splošna pričakovanja za prihodnje leto. Letos je več kot polovica vprašanih odgovorila, da bo prihodnje leto boljše, 40 odstotkov pa, da bo slabše.

Na prvi pogled odgovor ne izstopa v ničemer, a če ga primerjamo z odgovori v zadnjih petih letih (to je razvidno iz grafa na 2. strani), lahko ugotovimo, da se je optimizem vrnil v deželo na sončni strani Alp. Leta 2013 je, denimo, tako menila le tretjina vprašanih, leta 2016 pa malo manj kot polovica. Primerjava petih let nam ponudi nazorno sliko rasti optimizma in kopnenje pesimizma – število mnenj, da bo slabše, se je zmanjšalo s četrtine odgovorov na zgolj štiri odstotke.

Z zadnjo letošnjo anketo Dela poskušamo pridobiti splošno oceno leta 2017, ki ga je zaznamovala gospodarska rast. Poskušali smo ugotoviti, ali se je optimizem Slovencev in Slovenk povečal, in odgovor je pritrdilen. V anketi ugotavljamo, da se sodelujoči od letošnjega leta poslavljajo z dobrimi občutki in da v leto 2018 zrejo zelo optimistično.

Na preprosto vprašanje, ki smo ga navadno postavljali ob koncu leta, to je, kakšno leto je za vami, je več kot polovica vprašanih odgovorila, da je bilo uspešno. Primerjava odgovorov zadnjih petih letih pokaže, da so sodelujoči v letošnji anketi najbolj optimistični, saj je delež tistih, ki pravijo, da je za njimi uspešno leto, letos največji, tistih, ki so odgovorili, da je za njimi neuspešno leto, pa najmanjši v zadnjih petih letih. Najbolj pesimistični so bili anketiranci leta 2014.

Če upoštevamo še petletno primerjavo pri vprašanju o pričakovanjih za prihodnje leto, lahko sklenemo, da je optimizem po desetletju dolgem kriznem obdobju (ki ga družboslovne znanosti označujejo za izgubljeno desetletje) dokončno pognal korenine tudi v Sloveniji. Na vprašanje, kakšna so pričakovanja anketirancev za prihodnje leto, je prvič v petih letih več kot polovica vprašanih odgovorila, da pričakujejo, da bo prihodnje leto boljše.

V obdobju 2013–2017 lahko s primerjavo rednih anketiranj Dela ugotovimo, da se je optimizem pri sodelujočih počasi povečeval od tretjine vseh vprašanih, ki je menila, da bo bolje, do polovice, pesimizem (prihodnje leto bo slabše) pa je od četrtine med vprašanimi v petih letih skopnel na le štiri odstotke.

To potrjuje tudi naslednje vprašanje: zanimalo nas je splošno mnenje sodelujočih v anketi, ali Slovenija napreduje ali nazaduje. Primerjava z anketo leta 2016 je potrdila, da se je delež tistih, ki so odgovorili, da napreduje, zelo povečal (z dobrih 31 odstotkov na 37 odstotkov), delež tistih, ki so odgovorili, da Slovenija stagnira ali nazaduje, pa se je v primerjavi z lani zmanjšal. Pri tem je treba opozoriti, da je delež vprašanih s prepričanjem, da država stagnira, še vedno nekoliko večji od tistih, ki menijo, da napreduje.

Zanimalo nas je tudi, ali sodelujoči v anketi zaradi višje gospodarske rasti občutijo tudi izboljšanje osebnega standarda. Skoraj sedem desetin anketiranih je odgovorilo, da je njihov osebni standard enak kot lani. Da je boljši, je odgovorilo 14 odstotkov vprašanih, da se jim je poslabšal, pa je odgovorila slaba petina vprašanih.

Na koncu letošnje zadnje ankete Dela smo postavili še dve običajni vprašanji – o vrednotah in pričakovanju novega leta. V zadnjih 12 letih na področju vrednot (vprašani so lahko izbrali tri zanje najpomembnejše) prevladujejo zdravje, družinska sreča in mir oziroma varnost. V drugem delu po pomembnosti pa je na vrhu materialna preskrbljenost, svoboda oziroma demokracija in čisto na dnu kariera oziroma uspeh v službi.

Glede pričakovanja novega leta pa lahko zapišemo, da če se bo uresničila napoved ankete, bo prehod iz starega v novo leto še pestrejši kot ponavadi, saj je veliko več vprašanih odgovorilo, da bo silvestrovo pričakalo v družbi pri prijateljih ali sorodnikih tako kot v preteklih letih.

Delež tistih, ki nameravajo obiskati eno od prireditev na prostem, se ne razlikuje bistveno od odgovorov v preteklih anketah, prav tako tudi ne delež tistih, ki bodo silvestrovo pričakali na delovnem mestu.