Anketa Dela: Slovenci izgubljajo zaupanje v EU

Polovica vprašanih nasprotuje hipotetičnem referendumu za izstop Slovenije iz EU, 42 odstotkov pa bi takšen referendum podprlo.

Objavljeno
13. marec 2016 20.12
tre-SLOVENIJA
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana - Če sklepamo po zadnji anketi Dela, si slovenska javnost želi, da bi Velika Britanija ostala članica EU. Kot je znano, je otoška država sredi vroče razprave in kampanje glede brexita. Britanski premier David Cameron je po dolgotrajni negotovosti in po doseženem dogovoru z drugimi članicami o nekaterih spremembah statusa Velike Britanije v Uniji napovedal, da bo zgodovinski referendum 23. junija letos.

Več kot polovica vseh anketirancev v tokratni anketi Dela si želi, da bi Velika Britanija ostala del evropske družine 28 članic. Veliko manj, zgolj 17 odstotkov, jih meni, da lahko ta otoška država zapusti Unijo, medtem ko je petini, ki je odgovarjala, vprašanje brexita nepomembno in ji je vseeno.

Naslednje logično vprašanje je bilo, ali naj tudi Slovenija odloča na referendumu o izstopu iz EU. Polovica jih temu nasprotuje, 42 odstotkov pa bi jih takšen hipotetični referendum podprlo. Sociodemografski prerez razkriva, da so proti ideji o referendumu, na katerem bi odločali o izstopu iz EU, zlasti podporniki SMC (71 odstotkov vseh, ki so sodelovali v anketi), ljudje z visokošolsko izobrazbo in starejši anketiranci. Na drugi strani se za odločanje na referendumu o izstopu iz EU zavzemajo predvsem podporniki ZL (70 odstotkov vseh), mlajši anketiranci v starostni skupini od 18 do 25 let (64 odstotkov vseh), ljudje s srednješolsko izobrazbo in tisti, ki so v anketi odgovorili, da naj Velika Britanija izstopi iz EU.

Naraščajoči evroskepticizem med slovensko populacijo potrjuje tudi vprašanje, ali anketiranci verjamejo v projekt EU. Javnost se ob tem vprašanju očitno deli na dve enaki polovici in dobro desetino, ki se ne zmorejo odločiti. V EU verjamejo predvsem visokošolsko izobraženi anketiranci in moški, medtem ko so zaupanje v EU izgubile ženske in anketiranci s srednješolsko izobrazbo.

Od tod tudi prepričanje, da položaj Slovenije znotraj strukture EU ni najboljši. Več kot tretjina jih meni, da je položaj Slovenije slab, petina jih meni, da je njen položaj v evropski družini dober, velika večina, 41 odstotkov sodelujočih, pa niha v dilemi, ali je slovenski položaj v EU dober ali pa slab. Nekoliko boljša slika se pojavi ob vprašanju, ali Sloveniji članstvo v EU koristi ali ne. Skoraj 40 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da ji to koristi, slaba tretjina meni, da ji ne prinaša ne koristi ne škode, dobra petina vprašanih pa meni, da ji članstvo v takšni skupini škodi. Tako menijo predvsem anketiranci s srednješolsko izobrazbo, ljudje iz starostne skupine 36-45 let in ženske. Koristi v članstvu vidijo podporniki SMC, bolje izobraženi anketiranci in moški.