Vsako poletje se na slovenskih cestah, predvsem na avtocestnem križu, ponavljajo isti prizori - večkilometrski zastoji in jezni vozniki. Iz tokratne ankete Dela je razvidno, da je takšno stanje moteče za veliko prebivalcev Slovenije, zato so vprašani kritični do stanja na slovenskih cestah, želijo si širših avtocest in več vlaganja v infrastrukturo, tako v cestno kot železniško.
Ideje o možnosti širitve avtocest, predvsem primorske in štajerske, se pojavljajo občasno in v ozadju ni nobene resne politike, kar pa še ne pomeni, da med ljudmi ne tli tiha želja, da bi se večjih težav na avtocestah vsako leto lotili z njihovo širitvijo s tretjim pasom. Anketa Dela kaže, da si tega zelo želijo predvsem prebivalci primorsko-notranjske regije. Med prebivalci Štajerske ali Prekmurja ta želja ni tako izrazita kot med rojaki v zahodnem delu Slovenije.
Ko smo v anketi najprej vprašali, kako so na splošno zadovoljni s slovenskimi cestami, smo hitro ugotovili, da je več kot polovica vseh vprašanih nezadovoljnih, zadovoljnih pa le 16 odstotkov, tistih, ki so malo zadovoljni in malo tudi nezadovoljni, je slaba tretjina.
Ko pogledamo sociodemografsko strukturo, lahko opazimo, da so s cestami nadpovprečno nezadovoljni ljudje na podeželju, kar nakazuje dodatno dimenzijo, in sicer da poleti niso problematične zgolj avtoceste zaradi gostote prometa, ampak so ljudje nezadovoljni tudi s cestami na podeželju.
Ni presenetljivo, da pri vprašanju, ali bi v Sloveniji potrebovali več investicij v ceste na nacionalni in regionalni ravni, dobimo tak odgovor: 92 odstotkov sodelujočih v anketi namreč meni, da bi slovenska država morala za ceste na vseh ravneh nameniti veliko več denarja. Podobe razgretega asfalta in pločevine z avtocest po Sloveniji sredi poletnih mesecev so moteče za tri četrtine slovenskega prebivalstva, le desetina jih pravi, da jih stanje na avtocestah ne moti, desetina pa jih je do tega ravnodušna. Pri tem vprašanju izstopajo anketiranci z višjimi dohodki in anketiranci v starosti od 35 do 44 let, katerih odgovori so v primerjavi z drugimi skupinami najpogostejši v kategoriji »zelo moteče«.
Ena od rešitev za odpravo težav na avtocestah bi bila širitev z dvo- na tripasovne avtoceste na relacijah, ki so najbolj obremenjene. Iz statističnih podatkov in poročil o dogajanju na cestah lahko ugotovimo, da je evropski sredozemski koridor od Barcelone do Kijeva, ki vodi skozi Slovenijo prek Primorske, Štajerske in Prekmurja, zelo obremenil slovenske avtoceste, zato ni presenetljivo, da si velika večina anketirancev želi, da bi tako primorski kot štajerski del avtoceste razširili z dodatnim voznim pasom. Ta ukrep so v nekaterih evropskih državah že izvedli, v Sloveniji pa je širitev AC še vedno na akademski ravni. Nekoliko bi k odpravi zastojev na cestah pripomogli z vestnejšim ravnanjem voznikov, zato nas je v anketi tudi zanimalo, kako sodelujoči v anketi dojemajo slovenske voznike. Skoraj dve tretjini vprašanih meni, da so slovenski vozniki povprečni, dobra petina jih meni, da so slabi, le dobra desetina vprašanih pravi, da so dobri.
Anketiranci iz mest najpogosteje izražajo prepričanje, da so vozniki v Sloveniji slabi. In pogled v prihodnost? Čeprav sodelujoči v tokratni anketi menijo, da bi morali več denarja namenjati za ceste, ob vprašanju, kateremu delu prometne infrastrukture bi pri tem dali prednost - cestam ali železnicam, je dobra polovica odgovorila, da je treba obema področjema nameniti več pozornosti. Dobra četrtina meni, da bi nas v prihodnje morale bolj zanimati železnice, petina pa, da je prometa prihodnost vendarle še vedno na asfaltu, torej bi dali prednost cestam. In na koncu smo še preverili, kako so danes ljudje po desetletju od uvedbe zadovoljni z vinjetnim sistemom plačevanja uporabe avtocest.
Zadovoljnih je dobra polovica, nezadovoljnih četrtina, srednje pa tudi približno četrtina. Nadpovprečno zadovoljstvo izražajo mladi, anketiranci z višjo izobrazbo, zaposleni v zasebnem sektorju ter podporniki SMC in SDS.