Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav Slovenija beleži eno višjih gospodarskih rasti v EU, to dejstvo ljudi ne navdaja s pretiranim optimizmom. Tokratna anketa Dela je namreč še vedno zabeležila malenkost več pesimistov kot optimistov.
Posledice dolgoletne krize so pustile globok pečat. Kljub boljšim gospodarskim napovedim za prihodnja leta namreč po anketi Dela še vedno skoraj polovica prebivalcev Slovenije ostaja pesimistov. V anketi ugotavljamo, da večina ne verjame, da se bo rast nadaljevala, petina jih celo meni, da smo pred novo krizo.
Spraševali smo tudi o prihodnjih potrošniških navadah in velika večina namerava pri domači potrošnji še naprej zategovati pas, za nakupe večjih vrednosti se jih bo odločilo le za vzorec. O privatizaciji državnega premoženja vprašani večinsko menijo, da bi o njej morali še enkrat premisliti.
Kljub ugodnim statističnim podatkom o izboljšanju gospodarske podobe Slovenije tokratna anketa Dela razkriva, da se podjetniški optimizem zelo počasi seli med prebivalce Slovenije. Čeprav smo v zadnjem obdobju beležili 2,9-odstotno gospodarsko rast, je pesimizem še vedno prevladujoč. Slaba polovica sodelujočih v raziskavi zaradi rasti ni optimistična, 46 odstotkov vprašanih pa je zaradi tega optimističnih. Primerjava sociodemografskih podatkov še pokaže, da so bolj optimistični študentje in anketiranci v starostni skupini od 18 do 25 let, ljudje z visokošolsko izobrazbo in ljudje, ki živijo v mestih.
Razloge za gospodarsko okrevanje je treba iskati v podjetjih in gospodarskih družbah, ki so se uspešno prilagodila dolgoletni krizi. Da so voz rasti potegnili zlasti podjetniki, meni 38 odstotkov vprašanih, slaba tretjina sodelujočih pa je prepričanih, da je boljša gospodarska slika predvsem posledica izboljšanja razmer v mednarodnem okolju, zlasti v Evropski uniji. Dobrih deset odstotkov vprašanih se bolj nagiba razlagi, da je rast posledica več dejavnikov oziroma kombinacija boljšega dela podjetij in vladne politike, medtem ko le 5 odstotkov vprašanih meni, da je mogoče gospodarsko rast pripisati izključno vladni ekonomski politiki.
In kakšna so pričakovanja ljudi v Sloveniji o prihodnji rasti gospodarstva? Kar 40 odstotkov jih meni, da je pred nami obdobje vzponov in padcev, da smo pred obdobjem nihanja med rastjo in nazadovanjem. S 30 odstotki sledi skupina anketirancev, ki so prepričani, da se bo gospodarska rast nadaljevala, slaba petina pa je prepričanih, da lahko v kratkem spet pričakujemo gospodarsko nazadovanje tako kot v zadnjih nekaj letih. Da smo pred obdobjem nihanja med vzponi in padci, menijo predvsem zaposleni, ljudje iz urbanih okolij, študentje, visoko izobraženi in podporniki SD. Da se bo nadaljevala stabilna gospodarska rast, pa menijo predvsem podporniki SMC, brezposelni, ljudje s podeželja in upokojenci.
Eden od pomembnejših generatorjev rasti je tudi domača potrošnja, zato nas je zanimalo, kako se bodo anketiranci obnašali kot potrošniki. Skoraj dve tretjini sodelujočih je odgovorilo, da bodo v prihodnjem letu dni bolj previdni in da bodo nakupovali po potrebi, četrtina pa jih bo varčevala in ne namerava ničesar investirati. Zgolj ogromna manjšina vprašanih namerava sprostiti prihranke za investicije v svojem domu (3 odstotki) ali najeti kredit (2 odstotka) za nakup dražjih dobrin. Ocenimo lahko, da bo velika večina ljudi v Sloveniji nadaljevala politiko varčevanja pri sebi doma.
Na vprašanje, kakšna so njihova osebna pričakovanja zaradi višje gospodarske rasti, kar 70 odstotkov vprašanih pravi, da zaradi tega ne pričakujejo dviga osebnega dohodka, 12 odstotkov jih pričakuje višjo plačo ali pokojnino, medtem ko 10 odstotkov sodelujočih meni, da bi morala Slovenija presežke gospodarske rasti nameniti pokrivanju dolgov in investiranju.
Na koncu nas je še zanimalo splošno stališče do privatizacije državnega premoženja. Velika večina oziroma 44 odstotkov anketiranih meni, da bi morali še enkrat premisliti o privatizaciji, četrtina jih meni, da bi bilo treba privatizacijo prestaviti, ker da trenutno ni potrebna, le slaba petina pa jih meni, da bi bilo treba privatizacijo nadaljevati.
Da je treba nadaljevati privatizacijo, menijo zlasti zaposleni, ljudje v starostni skupini od 46 do 55 let in visokošolsko izobraženi. K dodatnemu premisleku so nagnjene predvsem ženske, da je mogoče privatizacijo prestaviti, pa so prepričani starejši od 65 let in brezposelni.
