Tiskane izdaje
Jelena Simič, vzgojiteljica v vrtcu
Zdi se mi, da se meja med »ženskimi« in »moškimi« poklici v Sloveniji briše. To je seveda pozitivno in tudi sama sem prepričana, da je prav vsak sposoben opravljati katero koli delo. Te meje so sicer tako ali tako postavili moški, oni so nas postavili na mesta, kjer smo (bile), a smo k sreči uvidele, da zmoremo. Danes smo nekako enakopravni, moč žensk se povečuje in bolj nas priznavajo kot včasih, zlasti v mestnih okoljih, medtem ko so delitve med spoloma na podeželju še aktualne. Moški v vrtcu? Vsekakor niso mačisti, pač pa gre za nek povsem drug profil moških - na kakšnem bolj »moškem« področju, na primer v politiki, bi jih brez težav pohodili ...
Nataša Grmek, cvetličarka
Po tolikih letih zatiranja so ženske danes lačne in željne dokazovanja, kar se kaže skozi pridobivanje pomembnih funkcij s trdim delom. Toda navkljub uspešnosti, motiviranosti in sposobnosti, ki jo nenehno izkazujejo, so še vedno v podrejenem položaju v glavah članov »sodobne« družbe. O tem se ne govori na glas, lahko pa se čuti »izničevanje kreativnosti in dela« žensk s subtilnimi omejitvami, ki jih te zaznajo v vsakodnevnem življenju. Ženske načeloma lahko pridobijo popolno enakopravnost v očeh moških, a le z vehementnim dokazovanjem in odličnimi delovnimi rezultati, prostora za napake ni. Pritisk nanje je torej še vedno izreden.
Dušica Kunaver, upokojena učiteljica
O položaju žensk v družbi imam malce zastarelo stališče. Mislim, da so ženske z emancipacijo marsikaj tudi izgubile. Iskati popolno enakopravnost tam, kjer je narava naredila bistvene razlike, se mi ne zdi logično. Če se pri tem omejim na učiteljski poklic, mislim, da je z njegovo feminizacijo šola kvalitativno veliko izgubila. Kje so tisti stari, častitljivi učitelji, ki so učili našo generacijo? Danes v šolah prevladujejo učiteljice, a otrok potrebuje tudi učitelja. Oba šele v seštevku sestavita celoto. Z vedno večjo emancipacijo rastejo tudi ambicije žensk, da bi se uveljavile v družbi, račun za to pa plačuje družina, predvsem otroci.
Mira Gregorin, trgovka
Mislim, da se je vloga žensk skozi čas spremenila - in to na bolje. Mislim, da so danes ženske enakopravne moškim, zavzemajo visoke položaje, prevzemajo veliko odgovornosti, sposobne so same živeti in preživeti. Moram reči, da opažam, da so tudi današnji mlajši moški veliko bolj pozorni do svojih žensk. Veliko bolj so pripravljeni priskočiti na pomoč, pripravljeni so si z njimi deliti delo in predvsem jim dovolijo večjo samostojnost. In to je zelo lepo.
Vesna Jenšterle, medicinska sestra
Včasih ni bilo tako, danes pa je čedalje več žensk na višjih položajih, več si upamo, skratka, mislim, da smo pri nas kar enakopravne. Da je medicinskih sester toliko več kot zdravstvenih tehnikov, pa sama pripisujem preteklosti, ko so bila dela bolj deljena glede na spol in v našem poklicu je res veliko nege, poslušanja, pogovora ... Saj ne, da tega moški ne zmorejo, ampak mogoče se ženske, ki imamo v sebi več materinskega, v tem lažje najdemo. Dandanes je moških v zdravstvu vedno več, kar je seveda pozitivno; na določene stvari znajo gledati drugače kot ženske in zato lahko stvari v kolektivu bolj gladko tečejo.
Simona Škraba, diplomirana kozmetičarka
Vprašanje položaja ženske v sodobni družbi razumem predvsem iz vidika, kako se skozi zgodovino in dandanes razvija sposobnost strpnega razumevanja različnosti perspektiv, ki jih imamo kot člani družbe, zmanjševanja splošnih netolerantnih oblik vedenja in uravnotežanje možnosti obeh spolov za pozitivno delovanje. Sodobna ženska mora, denimo, danes v poslovnem svetu venomer skrbeti, da ima brezhiben videz, vendar pa to vedno bolj velja tudi za njene moške kolege; tu pobuda za uravnoteženje prihaja z moške strani. Na sploh pri tem vprašanju še posebej velja rahločutnost, ki izhaja iz maksime "Vsi drugačni, vsi enakopravni".
Suzana Mihelič, elektrotehnica
Ženske se še vedno preredko odločajo za tehnične poklice zaradi preveč zakoreninjenega razmišljanja o tem, kaj so moški poklici in kaj ženski. Če se ženska odloči za tehnični poklic pogosto naleti na neodobravanje staršev in vrstnikov, kar lahko vzbudi strah, da jih družba ne bo sprejela, in posledično preusmeritev v »ženski« poklic. Ženska se mora velikokrat bolj dokazovati od moških ali se soočati s podcenjevanjem. S tem sicer ni nič narobe, če zna to izkoristiti sebi v prid. Ženska ne sme imeti enostransko opredeljenega pojma emancipacije, hkrati pa mora veliko delati - ko moški to uvidijo, ji popolnoma zaupajo in se da z njimi krasno sodelovati.
Barbara Rožej, specializantka splošne kirurgije
Delam v poklicu, za katerega je še nedavno veljalo, da se zanj odločajo pretežno moški. V zadnjem času pa se z izzivi kirurgije ter medicine nasploh uspešno spopada vse več žensk. Osebno sicer mislim, da smo strogo mejo med ženskimi in moškimi poklici že zdavnaj premostili, s čimer bi se najverjetneje strinjala tudi večina mojih moških kolegov. Pomembno je znanje, sposobnosti in seveda izkušnje, ki pa jih pridobivamo le s trdim delom.
