Apek si dražbo frekvenc predstavlja drugače kot vsi ostali

Ljubljana – Podelitev frekvenc za mobilno telefonijo bo glavna tema telekomunikacijske industrije prihodnje leto. Zato ne čudi, da se na pripravo dražbe za te frekvence, ki jo načrtuje Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek), pripombe kar vrstijo.

Od samega postopka in zamud do načrtovanih pravil za razdeljevanje frekvenc ter nujnosti popravljanja zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom) marsikaj regulatorju očitajo tako operaterji kot neodvisni strokovnjaki. Če se bo zalomilo s sprejetjem sprememb omenjenega zakona, bo moral Apek na hitro popravljati izhodišča za dražbo in jo izvesti po drugem modelu. Vlada je pred dnevi sicer končno sprejela predlog sprememb ZEKoma, ki naj bi Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) omogočil takšno dražbo za frekvence, kot si jo je zamislila. Gre za kombinatorno časovno dražbo (angleško: combinatorial clock auction ali CCA) s pravilom druge najvišje cene – po tem pravilu dražitelj, ki ponudi največ, plača znesek v višini druge najvišje ponudbe. Ureditev v zdaj veljavnem zakonu takšne dražbe ne omogoča, vendar Apek kljub pomislekom vztraja pri tovrstnem načinu razdelitve frekvenc. Model bodo, kot so odgovorili, spremenili samo, če zakon ne bo sprejet.

Dražba brez zakonske podlage

Vlada predlaga sprejetje zakona po nujnem postopku, kar je glede na časovni načrt – dražba naj bi se začela konec marca – tudi nujno. Toda glede na poslovnik državnega zbora zakonski predlog verjetno ne izpolnjuje meril za sprejetje po nujnem postopku. Če se bodo poslanske skupine kljub vsemu odločile zanj, bo to politična odločitev za reševanje trenutnih razmer in zagate, v kakršni so se znašli pripravljavci dražbe frekvenc. »Ugrabljena država: zadeve s samovoljo in brez zakonske podlage pripelješ v slepo ulico in nato trdiš, da je le en izhod, ker ni več časa,« je o tem tvitnil predsednik sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je še konec julija v dopisu Apeku zapisalo, da ni realne možnosti za popravljanje ZEKoma in da zakon ponuja dovolj dobro podlago za izpeljavo dražbe frekvenc. Toda manj kot dva meseca pozneje, ko je Apek predstavil (pomanjkljiv) informacijski memorandum o dražbi, je direktor direktorata za informacijsko družbo Marjan Turk že napovedal, da bodo v vladno proceduro predložili spremembe zakona. Na naše vprašanje, s kakšnim zakulisnim lobiranjem so dosegli spremembo razmišljanja na ministrstvu, so na agenciji odgovorili, da so »podali argumentirane predloge, ki jih je ministrstvo podprlo«. Turk pa je pojasnil, da so prvič res zavrnili pobudo agencije, a so se po ponovnem sestanku v zadevo bolj poglobili in ugotovili, da je po teoriji in evropski praksi zadnjih let to najbolj optimalen tip dražbe.

Optimalno ponavljanje napak

Na agenciji vztrajajo, da je dražba vrste CCA »najbolj optimalen in predvidljiv način, ki omogoča izpolnitev temeljnih ciljev agencije«. Ti cilji pa so: zagotoviti ustrezno nacionalno pokrivanje in konkurenčnost med operaterji ter pridobiti ustrezna finančna nadomestila za frekvence. »Da je to najboljši model, kažejo tudi izkušnje drugih evropskih regulatorjev, ki so v zadnjih letih v večini primerov izpeljali prav ta tip dražbe,« še odgovarjajo na Apeku. Vendar pri tem zamolčijo, da je bil po evropskih državah izplen tovrstnih dražb zelo različen in skoraj povsod drugačen od pričakovanj. Večino teh dražb je izpeljalo podjetje DotEcon, ki ga je za to nalogo najel tudi Apek. »Problem modela CCA je predvsem v kompleksnosti dražbe. Poleg tega primeri iz tujine kažejo na nepreglednost draženja, ponekod celo na nerazumne rezultate,« so ocenili v Telekomu Slovenije.

V Avstriji so, denimo, zaradi draženja na slepo operaterji ceno frekvenc dvignili za kar štirikrat od izklicnih 500 milijonov evrov na končni dve milijardi evrov. Telekomu Austria (lastnik Simobila) in T-Mobilu pa je iz frekvenčnega pasu 800 MHz uspelo izriniti tretjega igralca, družbo Hutchison Whampoa. V Švici je tretji operater Sunrise zaradi kompleksnosti dražbe in napačnega draženja za enake frekvence plačal trikrat več kot vodilni Swisscom.

Zapletanje je že zamaknilo roke za začetek dražbe in podelitev frekvenc, čeprav Sloveniji grozi kazen evropske komisije, ker še ni razdelila frekvenc v pasu 800 MHz. V samo nekaj mesecih je Apek zamaknil predviden začetek dražbe s 1. februarja na 25. marec prihodnje leto. »Agencija sledi predvidenemu časovnemu načrtu. Določeni dosedanji zamiki so bili posledica pritožb nekaterih ponudnikov v javnih razpisih za zunanje izvajalce,« so dejali na Apeku.

Agencija doslej kljub pričakovanjem operaterjev še ni objavila izklicnih cen, ki bodo morale biti po mnenju Turka dovolj visoke, da država nekaj zasluži z licencami za frekvence, in dovolj nizke, da bodo omogočale draženje. Za celoten spekter (frekvenčni pasovi 800, 900, 1800, 2100 in 2600 MHz za 15 let) naj bi država zahtevala več kot 100 milijonov evrov.