Ka.L., Anže Božič/STA
Ljubljana - Ustavno sodišče je ugotovilo, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v nasprotju s slovensko ustavo in temeljno ustavno listino, je danes na ustni razglasitvi mnenja objavilo sodišče. Sporazum ne določa poteka meje med državama, temveč vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev spora o meji, je pojasnil predsednik sodišča Jože Tratnik.
Ustavno sodišče je v prvi vrsti izpostavilo, da sta državno ozemlje in meja opredeljena v 4. členu ustave in in drugem razdelku temeljne ustavne listine, ki določa, da je po osamosvojitvi nekdanja administrativna meja med Slovenijo in Hrvaško postala meja med državama, je ob pojasnitvi mnenja povedal sodnik poročevalec v zadevi Ernest Petrič.
Na kopnem je ta meja utemeljena na mednarodnopravnem načelu "uti possidetis iuris" in poteka tam, kjer je potekala meja med republikama v okviru nekdanje SFRJ, in sicer po mejah občin oziroma katastrskih občin. "Meja na morju v okviru nekdanje skupne države med republikama ni bila pravno določena, vendar je v Piranskem zalivu, pa tudi širše, dejansko oblast izvajala Slovenija. Do drugačnega dogovora med državama uživa dejansko stanje na morju pred osamosvojitvijo mednarodnopravno varstvo na podlagi načela uti possidetis de facto," je pojasnil Petrič.
"Glede meje na morju je treba upoštevati, da je Slovenija obalna država in da je bila že v okviru nekdanje Jugoslavije obalna republika, ki je na določenem delu Jadranskega morja izvajala dejansko oblast in je imela tudi teritorialni dostop do odprtega morja. Zato je treba drugi razdelek temeljne ustavne listine razlagati tako, da morska meja med Slovenijo in Hrvaško poteka po črti, do katere je Slovenija pred osamosvojitvijo izvrševala dejansko oblast," je še pojasnil Petrič.
Določitev meje v ustavi oz. temeljni ustavni listini, torej ustavno-pravno varstvo državnih meja, pa še ne pomeni, da je potek meje že znan tudi v naravi. O tem se morata državi šele dogovoriti - bodisi sporazumno bodisi s prenosom vprašanja na mednarodno sodno telo. "Prav to pa je tudi namen arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško," je mnenje sodišča še pojasnil Petrič.
Ustavno sodišče se sicer ni spuščalo v presojo primernosti sporazuma niti ni o njem podalo kakršnekoli vrednostne sodbe, ker to ni v njegovi pristojnosti, je še povedal sodnik poročevalec Petrič.
Ustavno sodišče ni razpravljalo le o 3a členu arbitražnega sporazuma, za kar ga je zaprosila slovenska vlada, ampak je presojalo še člene 4a ter drugi in tretji odstavek 7. člena arbitražnega sporazuma, "ki jih je treba razlagati in presojati kot vsebinsko celoto", je pojasnil Tratnik. Kot je poudaril, pa ta določila arbitražnega sporazuma "niso v neskladju s 4. členom ustave v zvezi z drugim razdelkom temeljne ustavne listine".
Za odločanje arbitražnega sodišča bo po mnenju ustavnega sodišča ključen 4a člen arbitražnega sporazuma, po katerem bo sodišče za določitev meje na morju in kopnem uporabilo pravila in načela mednarodnega prava.
"Pri tem bo arbitražno sodišče lahko upoštevalo pravne in dejanske okoliščine, kakor so na spornih območjih obstajale pred 25. junijem 1991, ki je v sporazumu določen kot odločilni datum. Upoštevati pa bo moralo tudi preambulo arbitražnega sporazuma, v kateri sta državi pogodbenici potrdili tudi upoštevanje svojih vitalnih interesov," je pojasnil Petrič.
Arbitražno sodišče bo sicer pri določanju meje na spornih delih meje na kopnem in na morjem, ki jih bo moralo v skladu s členom 3a arbitražnega sporazuma določiti z zemljepisnimi koordinatami, vezano na okvir spora, kakor ga bosta opredelili državi pogodbenici. Drugi in tretji odstavek 7. člena sporazuma pa določata pravne učinke arbitražnega sporazuma, in sicer, da je razsodba obvezujoča in jo morata državi izvršiti z vsemi potrebnimi ukrepi.
Ustavno sodišče je, kot omenjeno, ugotovilo, da arbitražni sporazum ne določa poteka meje med državama. "Arbitražni sporazum je akt, katerega namen je vzpostaviti mehanizem za mirno rešitev mejnega spora. Drugače rečeno, njegov namen je le ustanoviti arbitražno sodišče ter urediti njegovo organizacijo in delovanje. Določbe sporazuma, ki urejajo ta vprašanja, pa niso protiustavne," je še pojasnil Petrič.
Ustavno sodišče je mnenje sprejelo v šestih točkah, pri čemer se zgolj zadnji dve točki neposredno ukvarjata z arbitražnim sporazumom. Prve štiri točke so sodniki sprejeli soglasno, drugi dve pa z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Miroslav Mozetič, ki je podal tudi odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilni ločeni mnenji sta sicer podala še sodnika Mitja Deisinger in Jan Zobec.
Mozetiča je najbolj zmotilo dejstvo, da bo arbitražno sodišče mejo na spornih delih določilo originarno, dokončno in zavezujoče, po drugi strani pa temeljna listina in ustava "konstitucionalizirano" določata meje Slovenije. DZ se bo zato po njegovem mnenju znašel v položaju, ko bo moral zaradi ratifikacije arbitražnega sporazuma - ki je mogoča z enostavno večino - nato z dvotretjinsko večino spreminjati ustavo. To pa bi bilo po njegovem mnenju v nasprotju z ustavo.
Za predsednika države mnenje ustavnega sodišča pričakovano (Blaž Račič)
Mnenje ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško je bilo po vsebini pričakovano, pričakovana pa je bila tudi skoraj enotna večina ustavnega sodišča, je ob robu današnjega obiska na Bledu dejal predsednik države Danilo Türk. Ustavno sodišče je opravilo svoj del analize in dalo pomembno razjasnitev vprašanja, zato predsednik pričakuje, da bo razpisan predhodni posvetovalni referendum.
Od poslancev državnega zbora pričakuje, da bodo o arbitražnem sporazumu odločali dobronamerno in jih pozval, naj v odločanje ne vključujejo političnih kalkulacij, ki nimajo zveze s sporazumom. Prepričan je, da predlagani sporazum med Slovenijo in Hrvaško ponuja dobro pot za reševanje mejnih vprašanj med državama. Po ratifikaciji sporazumu sam postopek arbitraže ne bi smel biti pretirano dolg in bi moral biti končan v nekaj letih, je dejal Danilo Türk in dodal, da v krajšem času, kot če bi mejno vprašanje reševali na meddržavnem sodišču v Haagu. Izpostavil je še, da bo reševanje mejnega vprašanja na morju v okviru arbitraže terjalo nekaj več časa in kreativno razlago oziroma uporabo načela pravičnosti.
Pahor raje za naknadni zakonodajni referendum
Premier Borut Pahor je v imenu vlade izrazil veliko zadovoljstvo nad izrečenim mnenjem ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je arbitražni sporazum s Hrvaško v skladu z ustavo. Kot izjemo pomembno je pri tem ocenil stališče sodišča, "da sporazum ne določa meje, ampak način, kako bo po mirni poti ta meja dokončno določena". Premier je po izreku sodbe v izjavi za medije poudaril, da je vlada ravnala modro, ko je na ustavno sodišče naslovila vprašanje o ustavnosti arbitražnega sporazuma o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, ker so se takoj po podpisu sporazuma 4. novembra lani v politiki ter strokovni in širši javnosti postavila vprašanja, ali je ustaven. "Danes vemo, da je," je dodal.
Kot je premier Borut Pahor povedal po razglasitvi ustavnega sodišča je vlada pripravljena prevzeti odgovornost in arbitražni sporazum sprejeti brez predhodnega posvetovalnega referenduma, saj obstaja možnost naknadnega zakonodajnega referenduma, ki bi bil zavezujoč.
Ker opozicija meni, da je predhodni posvetovalni referendum le prelaganje odgovornosti na ljudi, je Pahor pripravljen na ta korak, je dodal. Odločil se je, da se bo o tem danes posvetoval s predsedniki koalicijskih strank. Pahor upa, da se bodo nato posvetovali tudi z ostalimi parlamentarnimi strankami.
Premier po mnenju ustavnega sodišča na tiskovni konferenci
Premier Pahor je po izreku sodbe v izjavi za medije tudi izrazil naklonjenost temu, da pred ratifikacijo sporazuma ne bi pripravili predhodnega posvetovalnega referenduma in o tej temi za danes napovedal pogovore s predsedniki koalicijskih strank.
Kot je pojasnil, v voljo skupine poslancev koalicijskih strank, ki je predlagala sklic predhodnega referenduma o sporazumu, "ne more in ne želi posegati". Če bi se odločili drugače, pa bi bil "osebno pripravljen prenesti nase in na vlado vso odgovornost za ratifikacijo tega sporazuma tudi brez predhodnega referenduma, zavedajoč se, da potem obstaja možnost naknadnega, ki je zavezujoč".
Ker opozicija meni, da je predhodni posvetovalni referendum le prelaganje odgovornosti na ljudi, ostajata z vlado pripravljena na ta korak, je dodal. Odločil se je tudi, da se bo o tem danes posvetoval s predsedniki koalicijskih strank. Upa pa tudi, da se bodo nato posvetovali tudi z ostalimi parlamentarnimi strankami.
Na kasnejši novinarski konferenci po srečanju s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji je premier pojasnil, da se morajo koalicijski partnerji zavedati, da to ni njihova odločitev, temveč odločitev poslank in poslancev, ki so vložili predlog za razpis referenduma. "Spoštovati moramo njihovo samostojnost. Če jih bom uspel prepričati s svojim mnenjem glede nepotrebnosti posvetovalnega referenduma in razlogi in okoliščinami, v katerih smo, potem bom toliko bolj zadovoljen, ker se moramo poleg ratifikacije sporazuma osredotočiti tudi na druge probleme," je dodal.
"Moja želja je, da bi bila ratifikacija čimprej pod streho, da bi arbitražno sodišče začelo delati," je poudaril Pahor. "Verjetno si to vsi želimo: da imenujemo arbitražnega sodnika, da določimo arbitražno sodišče in da to začne delati," je dodal. Povedal je še, da pristopna pogajanja Hrvaške z EU potekajo relativno hitro in uspešno in izrazil mnenje, da je današnja odločitev in nato odločitev parlamenta glede ratifikacije pomembna.
Zalar: Bo smiselno vztrajati pri predhodnem referendumu?Pravosodni minister Aleš Zalar je ocenil, da se glede na tako prepričljivo večino, s katero je ustavno sodišče sprejelo mnenje - osem za proti enemu - postavlja resno vprašanje
"ali je smiselno vztrajati pri predhodnem referendumu, tudi v povezavi s tem, da se je v zadnjih mesecih močno povečala javnomnenjska podpora arbitražnemu sporazumu". Po njegovi oceni namreč ne gre pozabiti, da je v času največjih polemik sprva kazalo, da je javnost glede sporazuma razdeljena, nato pa se je podpora sporazumu povečevala, to pa pričakuje tudi po izreku mnenja sodišča. Ni pa jamstva, da referenduma ne bo, saj tudi po morebitni ratifikaciji sporazuma v DZ obstaja možnost naknadnega zakonodajnega referenduma, je dodal.
Žbogar: S polno paro naprejMinister Samuel Žbogar je po presoji sodišča poudaril, da lahko zdaj na zunanjem ministrstvu nadaljujejo s pripravo na začetek dela arbitražnega sodišča. Memorandum že pripravljajo, sedaj, ko
"računajo, da bo sporazum v kratkem ratificiran", pa bodo šli "s polno paro naprej v argumentaciji Slovenije za sodišče", je dejal. Pojasnil je še, da so za pripravo memoranduma začeli oblikovati skupine, ki ga bodo pripravile, začeli pa so tudi posvetovanja s tujimi pravniki. Pri tem je kot izjemnega pomena izpostavil argumente in dokaze ter izrazil odprtost na sodelovanje z vsemi,
"ki veliko vedo" o vprašanju meje "
in imajo tudi dokumente". O sodniku, ki ga bo Slovenija predlagala za arbitražno sodišče, že razmišljajo, je dodal, za konkretne pogovore pa bo čas po ratifikaciji sporazuma. Arbitražno sodišče bi po ratifikaciji v slovenskem parlamentu po njegovi oceni lahko z delom začelo v začetku prihodnjega leta, ko naj bi po pričakovanjih Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU. Do takrat pa je treba opraviti vse predpriprave, je dodal.
Jelinčič: Odločitev ustavnega sodišča logičnaOdločitev ustavnega sodišča, da arbitražni sporazum ni v nasprotju s slovensko ustavo, je pravzaprav logična, kajti šlo je samo za ugotavljanje skladnosti enega člena sporazuma z ustavo, je dejal predsednik SNS
Zmago Jelinčič. Je pa po njegovem slabo, da gre pri tako pomembnih odločitvah za preglasovanje namesto za konsenzualno odločitev.
Ustavno sodišče je mnenje sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Miroslav Mozetič, ki je podal tudi odklonilno ločeno mnenje.
Po besedah Jelinčiča se je tudi treba zavedati, da ustavno sodišče govori o tem, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena po mednarodnem pravu. To po besedah Jelinčiča pomeni, da veljajo meje, ki so bile pred nastankom skupne države Jugoslavije, torej meje, ki so veljale pred letom 1918. V tem primeru pa veljajo deželne meje slovenskega nacionalnega ozemlja, je še menil Jelinčič.
Erjavec ne vidi potrebe po referendumu
Predsednik stranke DeSUS
Karl Erjavec po podani odločitvi ustavnega sodišča ne vidi potrebe po referendumu o tem vprašanju. Ob tem je izrazil upanje, da bo Sloveniji v postopku arbitraže sreča naklonjena in se bodo izpolnila pričakovanja, to je prost dostop do odprtega morja.
LDS: Po odločitvi ustavnega sodišča ni potreben posvetovalni referendumV LDS so izrazili zadovoljstvo z današnjo ugotovitvijo ustavnega sodišča in izrazili upanje, da bodo sedaj tudi opozicijske stranke podprle ratifikacijo sporazuma. Ocenili so še, da posvetovalni referendum o tem vprašanju po tej odločitvi ni potreben.
Kot je v imenu LDS zapisal poslanec
Anton Anderlič, so v stranki zadovoljni s
"skoraj enotno" ugotovitvijo ustavnega sodišča.
"Gre za pričakovano in pomembno odločitev najvišje pravne avtoritete v državi, ki bo omogočila nadaljne reševanje že predolgo odprtega problema s sosednjo državo."V LDS upajo, da bodo po tej odločitvi ustavnih sodnikov sedaj tudi opozicijske stranke podprle ratifikacijo arbitražnega sporazuma -
"če jim resnično gre za dokončno rešitev mejnega vprašanja".
Kot so še sporočili, napovedani posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu, predlog za izvedbo katerega so koalicijske stranke, tudi LDS, predstavile novembra lani,
"ni potreben, še posebej sedaj po odločitvi ustavnega sodišča".Zares: Odločitev ustavnih sodnikov pričakovana, sedaj na posvetovalni referendumV poslanski skupini Zares so poudarili, da so, tako kot vlada, vedno verjeli v ustavnost sporazuma in njegovo skladnost s temeljno ustavno listino. Sedaj je potrebno po mnenju poslancev Zaresa
"nadaljevati po začrtani poti" in ta pot je posvetovalni referendum.
"Sedaj je potrebno nadaljevati po začrtani poti; to je posvetovalni referendum, kjer bo vprašanje jasno in v skladu tudi s pričakovanji in predlogi opozicije," je v imenu poslancev Zaresa zapisal
Franco Juri. Kot je dodal, je namreč rešitev vprašanja meje s Hrvaško
"vsenacionalni projekt, kjer je pomembno in torej zaželeno soglasje večine parlamentarnih strank".
Obenem je Juri izrazil upanje, da z mnenjem ustavnega sodišča
"prihaja končno tudi streznitev vseh političnih akterjev, in da bo kakršnakoli zloraba tega vprašanja v notranjepolitične namene neaktualna".Sicer pa v Zaresu pričakujejo, da bodo
"sporazum in korekten konec dolgotrajnega in obojestransko škodljivega spora s sosednjo državo" podprli tudi državljanke in državljani Slovenije na referendumu.
Žerjav: Vprašanje primernosti sporazuma"Jasno je, da je ustavnemu sodišču jasno, kje poteka meja Slovenije s Hrvaško, ampak nikomur pa ni jasno, ali bo tako odločilo tudi arbitražno sodišče, torej obstaja nevarnost, da bo ta odločitev drugačna. Nevarnost, da bo Slovenija izgubila teritorialni stik z odprtim morjem, ostaja zelo realna," je opozoril predsednik SLS
Radovan Žerjav.
Žerjav je sicer ocenil, da je bila odločitev ustavnega sodišča pričakovana, saj se ustavni sodniki niso spuščali v oceno primernosti arbitražnega sporazuma niti niso o njem podali kakršnekoli vrednostne sodbe. Ključno vprašanje pa je po prepričanju SLS ravno primernost arbitražnega sporazuma. Ob tem je Žerjav ponovil oceno SLS, da je arbitražni sporazum "absolutno nedopusten in škodljiv za Slovenijo".
Je pa sicer iz mnenja ustavnega sodišča po mnenju Žerjava "možno razbrati, da gre pri arbitražnem sporazumu vendarle za ustavno materijo", zato v SLS pričakujejo, da bo mnenje ustavnega sodišča spoštovano tudi v tej smeri - torej da bo državni zbor o sporazumu odločal z dvotretjinsko večino.
Stališče ustavnih sodnikov, da arbitražni sporazum ne določa poteka državne meje in zato ni neskladen z ustavo, je medtem po oceni Zavoda 25. junij "zaskrbljujoče in obžalovanja vredno sprenevedanje", saj je jasno, da sam sporazum ne določa poteka državne meje, določilo pa ga bo arbitražno sodišče, ki se ustanavlja s sporazumom. Ker v zavodu ocenjujejo, da arbitražni sporazum ostaja "neustrezen in za Slovenijo škodljiv način reševanja mejnih vprašanj s Hrvaško", pozivajo vse politične stranke, civilno družbene organizacije in posameznike, ki arbitražnemu sporazumu nasprotujejo, da "se poenotijo v aktivnostih za zavrnitev tega sporazuma na referendumu".
Za koalicijo posvetovalni referendum ni potrebenPredsedniki koalicijskih strank so se danes dogovorili, da predhodni posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu tudi glede na danes predstavljeno mnenje ustavnega sodišča ni potreben, je po srečanju predsednikov koalicijskih strank povedala predsednica LDS
Katarina Kresal. Sestanka se sicer ni udeležil predsednik DeSUS Karel Erjavec.
Kot je dejala Kresalova, so se predsedniki koalicijskih strank danes dogovorili, da so "stališča, da ne bi šli na predhodni posvetovalni referendum", glede na to, da se je ta tematika kaj nekaj mesecev razčiščevala, pa tudi glede na mnenje ustavnega sodišča.
Predsedniki koalicijskih strank so se tudi dogovorili, da bo premier Borut Pahor sklical sestanek predsednikov koalicijskih strank in opozicije na to temo, in sicer v najkrajšem možnem času, je še povedala Kresalova.
Ob tem je še poudarila, da je bila odločitev, da predhodni referendum ni potreben, sprejeta, ker je bilo o tej temi izrečenih že veliko mnenj, pa tudi stališče ustavnega sodišča je izjemno jasno. "Nekako se nam zdi, da morda ni na mestu, da zdaj ljudi obremenjujemo še s predhodnim referendumom, ampak da stojimo za to svojo odločitvijo in poskušamo dobiti soglasje tudi opozicijskih strank," je še dejala predsednica LDS.
O nadaljnji usodi sporazuma bo sedaj odločal državni zbor oz. najprej odbor DZ za zunanjo politiko (OZP). Po mnenju predsednice OZP Janje Klasinc bi se to lahko zgodilo že aprila, vendar mora najprej koalicija sprejeti odločitev glede predhodnega posvetovalnega referenduma. Če bo predlog sklica referenduma ostal, bo OZP razpravljal o tej pobudi, če pa ne, pa o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, je še pojasnila Klasinčeva.