Arbitražni ukrepi na morju in kopnem imajo učinke

Hrvaški ribiči izgubljajo voljo do ribolova v Piranskem zalivu: uradno, ker ni več rib, neuradno zaradi strahu pred kaznimi.

Objavljeno
03. januar 2018 21.20
Zoran Potič, Boris Šuligoj
Zoran Potič, Boris Šuligoj

Ljubljana – Hrvaškim ribičem iz Savudrije, ki ribarijo tudi v Piranskem zalivu, je v zadnjih dneh precej padla motivacija za delo v tem koncu Slovenije – včeraj je v zaliv vplul le eden, v preteklih dneh pa smo poslušali tudi, da rib ni več. A vzroke za umik ribičev sosednje države lahko iščemo v aktivnostih slovenske države. Kljub temu napovedujejo, da bodo v prihodnjih mesecih »razturili« slovensko morje, če se jim bo zljubilo.

Na ministrstvu za notranje zadeve navajajo podatek, da je od začetka uveljavitve arbitražne sodbe 30. decembra 2017 do 2. januarja 2018 slovenska policija obravnavala sedem vplutij plovil hrvaških ribičev in deset vplutij plovil hrvaške policije. V skladu s pravili za ribiče velja zakon o prekrških, medtem ko se vplutje hrvaških plovil hrvaških organov v slovenske notranje vode obravnava kot mejni incident.

Kako je to videti na terenu oziroma na morju, se je znova potrdilo včeraj. Kot so poročali hrvaški mediji, je včeraj zjutraj v vode Piranskega zaliva vplulo plovilo hrvaškega ribiča Diega Makovca v spremstvu dveh hrvaških policijskih čolnov. Na to se je odzvala slovenska policija, in kot je opisal Makovec, so ga slovenski policisti opozorili, da lovi v slovenskem morju, pri tem so si, tako je domneval, zapisali njegovo številko in ime ladje. Hrvaški ribič je še navrgel, da če ga bo oglobila slovenska policija, bo kazen posredoval hrvaški državi.

Na MNZ ne razkrivajo, ali bodo Makovec in preostalih sedem ribičev kaznovani. Policija odgovarja z načelnim pojasnilom, da gre v teh primerih za prekrške, ki se vodijo po predpisanih postopkih, vodi pa jih »stvarno in krajevno pristojna policijska enota«.

Slovenska policija je tudi potrdila strahove hrvaških ribičev, da bi v prihodnje lahko imeli težave pri vstopanju v Slovenijo, če bi nameravali obiskati sorodnike v Sloveniji ali nadaljevati pot v Trst na ribjo tržnico. »Kršitelju, ki po pravnomočno končanem prekrškovnem postopku ne poravna globe, predpisane za prekršek, se lahko tudi zavrne vstop v Republiko Slovenijo,« pravijo na slovenski policiji.

Znatne kazni za ribiče

Nezakonit vstop v slovensko morje in nezakonit ribolov imata tudi konkretne finančne posledice za hrvaške ribiče. Slovenska policija po 30. decembru obravnava vsak prestop meje na morju v skladu z zakonom o tujcih, pri čemer je za kršitev predvidena sankcija od 500 do 1200 evrov. Še višje kazni so predvidene za nezakonit ribolov, za kar je odgovoren ribiški inšpektor, ki je običajno prisoten na policijskem plovilu.

Ribiči morajo dovoliti ribiškemu inšpektorju, da se vkrca na ribiško plovilo in izvede inšpekcijski postopek ter izreče ustrezne sankcije. Če ribič ne dovoli inšpektorju vkrcanja, se to obravnava kot hujša kršitev pravil skupne ribiške politike, o tem pa je treba obvestiti državo, iz katere so ribiči, in evropsko komisijo. Kakšni so lahko ukrepi evropske komisije v teh kršitvah, nam niso odgovorili. Globa za kršenje določil skupne ribiške politike pa znaša: za pravno osebo od 1200 do 41.000 evrov, za samostojnega podjetnika od 420 do 33.000 evrov, za odgovorno osebo od 420 do 41.000 evrov in za posameznika od 420 do 1200 evrov.

Že v začetku decembra lani smo lahko ob obisku posebne vladne skupine, ki je obiskala piranske ribiče, izvedeli, da so na notranjem ministrstvu pripravljeni na to, da bi imeli seznam vseh hrvaških ribičev in bi jim lahko v primeru kršitev v slovenskem morju pošiljali kazni. Če teh ne bi poravnali, bi tvegali izterjavo ob vsakem prestopu slovenske meje.

Slovenska policija bo dosledna pri izrekanju kazni, je včeraj zagotovil zunanji minister Karl Erjavec. In če oglobljene osebe ne bodo poravnale svojih obveznosti, bodo imele težave pri vstopanju v Slovenijo. Erjavec je v izjavi za STA o kaznih dejal: »Če ne bodo plačane, bodo tisti, ki bodo želeli priti v Slovenijo ali potovati skozi njo, gotovo imeli težave, če do takrat ne bodo poplačali dolga, ki bi nastal zaradi kršitve meje med Slovenijo in Hrvaško.«

V slovenskih vladnih organih pojasnjujejo, da bi se hrvaški ribiči lahko izognili vsem težavam, če bi spoštovali evropski ribiški red in hrvaška država arbitražno sodbo. Hrvaški ribiči bi lahko nemoteno izvajali svojo dejavnost v slovenskih vodah, če bi pridobili dovolilnice v skladu z nedavno uredbo, ki omogoča, da bi na slovenski strani lovilo do 25 ribičev, ki bi lahko na leto nalovili do sto ton. Gre za določila iz evropskega pravnega reda, po katerem imajo tudi slovenski ribiči pravico do ribolova v hrvaškem teritorialnem morju vse do ustja Limskega kanala.

Bojeviti hrvaški ribiči

Kljub temu da zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić zatrjuje, da je polovica Piranskega zaliva hrvaški teritorij, zaradi česar je včeraj protestiral zunanji minister Karl Erjavec, je na hrvaški strani slišati tudi glas razuma, čeprav redkega. Hrvaški evroposlanec iz Istre Ivan Jakovčić je izjavil, da hrvaški notranji minister ne more kar tako govoriti, da bo Hrvaška znala rešiti zaplet in da bo znala rešiti ribiče.

»Ti ljudje morajo tudi v Slovenijo, Italijo, potovati v druge države, morajo čez slovensko ozemlje. Če ne bodo plačevali kazni, bodo imeli tam težave,« je posvaril Jakovčić. Kot meni, bi morali spoznati, da je Hrvaška z arbitražno sodbo dobila veliko več kot Slovenija, ki po njegovem ni uresničila nobenega strateškega cilja.

Ribič Ezio Kocijančić iz Savudrije, kjer je privezanih 24 hrvaških ribiških plovil (na zahodni istrski obali jih deluje vsaj od 700 do 800), je za Delo dejal, da to, kar se jim zdaj dogaja na morju, niso pravi incidenti. »Ne verjamem, da bo kaj iz vseh teh groženj s kaznimi. Pred kakimi štirimi leti so me že ustavili slovenski policisti, češ da sem bil v slovenskem morju, zagrozili so mi s kaznijo 1000 evrov, a iz vsega ni bilo nič. To je samo ustrahovanje.«

Podobno razmišlja tudi Daniele Kolec, ki vodi umaško ribiško zadrugo Mare Croaticum, sodi med najglasnejše nasprotnike arbitražne odločitve in je politično zelo lojalen vladajočim krogom v Zagrebu.

»Zdaj se bo veliko naših ribičev umaknilo iz tega dela morja, ker so se listi preselili južneje. Mi smo lovili, lovimo in bomo še naprej lovili v tem morju. Vaša policija pa naj nas poskusi kaznovati. Če bodo kaznovali nas, bo hrvaška policija kaznovala slovenske ribiče. Sicer pa nas varuje tudi hrvaška policija. Evropska unija lahko reče, kar hoče. Ta ribolov po evropski uredbi o skupni ribiški politiki so pravljice za otroke. Naj vam Erjavec kar govori neumnosti, toda jaz vam zagotavljam, da ne boste lovili do Vrsarja. Tudi večina ribičev noče vsebine takšne evropske uredbe. Če mi pridemo v vaše morje s 25 svojimi čolni, od tega tudi s 30-metrskimi ribiškimi ladjami, vas bomo v nekaj mesecih 'razturili' z vsem, kar imamo,« je dejal Daniele Kolec.

Na vprašanje, zakaj Hrvaška ne privoli v uveljavitev arbitražne sodbe, ko pa tudi on meni, da Slovenija ni nič dobila, je odgovoril: »Petindvajset let ste izsiljevali Hrvaško na poti v EU. Zdaj ne moremo privoliti v takšno arbitražo. To je stvar principa.«