Arbitražno sodišče do nadaljnjega ne bo odločalo o meji

Predsednik Borut Pahor je izrazil pričakovanje, da bo arbitražno sodišče končalo svoje delo in sprejelo pravnomočno odločitev.

Mo. B., Ma. F., STA
pet, 18.03.2016, 14:53; spremenjen: 19:05

Arbitražno sodišče še zmeraj dela, od 31. julija lani pa ni sprejelo nobene nove odločitve, saj preučuje okoliščine, na osnovi katerih bo lahko sprejemalo nadaljnje odločitve o predmetu spora, se je slovenski predsednik Borut Pahor ob koncu srečanja s kolegoma iz Hrvaške in Avstrije odzval na današnje sporočilo iz Haaga.

Pahor je obenem izpostavil pričakovanje, da bo arbitražno sodišče končalo svoje delo in sprejelo pravnomočno odločitev o poteku meje. Spomnil je tudi, da so slovenski državljani na referendumu sprejeli odločitev za vstop Hrvaške v EU, potem ko sta se državi dogovorili, da bosta spor o meji uredili na arbitražnem sodišču.

»Tisti, ki odločajo o usodi arbitražnega sodišča na hrvaški strani, naj imajo te pomembne okoliščine pred očmi,« je dejal Pahor. Izrazil je željo, da bi končno odločitev arbitražnega sodišča tudi uveljavili na način, da bi povzročila čim manj težav za obe strani.

Miro Cerar: Kot pravnik vem, za kaj se gre

Povsem normalno je, da si je arbitražno sodišče vzelo nekaj časa za presojo, je premier Miro Cerar poudaril danes v Bruslju v odzivu na današnje sporočilo sodišča.

V povezavi s prekinitvijo odločanja se po premierjevih besedah pojavlja tudi napačno razumevanje. »Verjemite mi, da kot pravnik zelo dobro vem, za kaj gre,« je poudaril.

»Povsem normalno je, da si je arbitražno sodišče vzelo nekaj časa za presojo. Ne gre za noben poseben zastoj v postopku. Postopek je zastal zaradi tiste afere in spremembe v sestavi arbitraže,« je poudaril premier.

Grabar-Kitarović:Arbitražno sodišče se mora razpustiti

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je na novinarski konferenci po srečanju treh predsednikov v Varaždinu ponovila stališče Hrvaške, da je arbitražni postopek nepovratno kompromitiran ter da se mora arbitražno sodišče razpustiti. Kot je dodala, nihče ne trdi, da problem meje ne obstaja, a rešitev zanj je treba poiskati v dvostranskih pogajanjih.

Prepričana je, da bosta prijateljski in sosednji državi našli rešitev, ki bo v dobro njunih prebivalcev. Obenem je opozorila, da bi enostranska odločitev arbitražnega sodišča lahko pripeljala do novih incidentov v Piranskem zalivu.

Haag − Z arbitražnega sodišča, ki bi moralo odločati o meji med Slovenijo in Hrvaško, so danes sporočili, da bodo začeli proučevati pravne posledice pisem, ki jih je hrvaška stran sodišču posredovala 24. julija in 31. julija 2015. Dotlej je vsakršno odločanje o ozemeljskih in morskih sporih suspendirano.

V izjavi za javnost so na sodišču še zapisali, da so v povezavi s hrvaškimi trditvami obe strani pozvali, naj − Hrvaška do 15. januarja in Slovenija do 26. februarja − pisno posredujeta svoja stališča. Včeraj pa so predstavnike obeh držav pozvali še na zagovor pred sodiščem.

Hrvaška do dogovorjenega roka ni poslala dodatnih pojasnil, prav tako se njeni predstavniki niso udeležili včerajšnjega zagovora. So pa, tako v izjavi za javnost, svoja stališča pojasnili v dveh pismih, poslanih julija lani. Prav tako so prejeli kopijo hrvaškega obvestila slovenskemu zunanjemu ministrstvu, da je Hrvaška prekinili arbitražni sporazum.

Slovenija je na drugi strani do roka oddala svoje pisno stališče, predstavila pa ga je tudi na včerajšnjem zaslišanju. Kot so zapisali, se je slovenska stran zavzela za nadaljevanje arbitražnega postopka.

Slovenija je na obravnavi izpostavila, da bi upoštevanje hrvaškega stališča glede učinka domnevne odpovedi arbitražnega sporazuma ogrozilo bistveno načelo quid pro quo sporazuma, in sicer uresničitev vitalnih interesov obeh strani - pristop Hrvaške k Evropski uniji, kar je po uveljavitvi arbitražnega sporazuma tudi dosegla, in določitev slovenskega »stika z odprtim morjem« z arbitražo, kar še ni uresničeno.

Pojasnila je še, da je arbitražno sodišče pristojno za odločanje o pravnih posledicah hrvaške enostranske izjave o odpovedi arbitražnega sporazuma. To izhaja iz mednarodnopravnega načela kompetenz-kompetenz in iz samega arbitražnega sporazuma.

Na podlagi tega je Slovenija trdila, da arbitražnemu sodišču nič ne preprečuje, da bi izpolnilo svojo dolžnost, ter da ima na voljo sredstva za odpravo posledic vsakršnega morebitnega napačnega ravnanja, da doseže cilj in namen arbitražnega sporazuma. Trdila je zlasti, da so odstop vpletenih v ta dogajanja, imenovanje novih arbitrov in skrben pregled sodnega spisa, ustrezen način za odpravo posledic domnevne kršitve arbitražnega sporazuma.

Sodišče je v sporočilu za javnost še zapisalo, da so se na četrtkovi ustni obravnavi osredotočili na pravne posledice dogodkov, ki naj bi se zgodili konec leta 2014 in v začetku 2015 in zaradi katerih je Hrvaška zahtevala, da se konča sedanji postopek.

Gre za afero prisluškovanje med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, po katerem je Hrvaška v julijskih pismih arbitrom sporočila, da izstopa iz arbitražnega procesa.

Slovensko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da je arbitražno sodišče že lani poleti in nato decembra sporočilo, da bo odločalo o pravnih vidikih hrvaških pisem.

»Že takrat je bilo jasno, da bo sodišče najprej odločalo o tem vprašanju. Stališča o tem sta državi lahko predstavili sodišču pisno in ustno. Slovenija je to tudi naredila,« so zapisali.

»Arbitražno sodišče naj takoj konča delo«

Pričakujemo, da bo arbitražno sodišče brez odlašanja končalo svoje delo, je v sporočilu za javnost po današnji objavi arbitražnega sodišča zapisalo hrvaško zunanje ministrstvo.

Glede na to, da je Slovenija s svojim ravnanjem zadala nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku ter verodostojnosti arbitražnega sodišča, njegovega predmeta in namena ni mogoče uresničiti, so še zapisali ter dodali, da je Hrvaška pripravljena v duhu dobrososedskih odnosov in v skladu z mednarodnim pravom spor o meji rešiti z dvostranskimi pogovori.

 

Izjava za javnost arbitražnega sodišča

 

Prijavi sovražni govor