Tiskane izdaje
V izjavi za javnost so na sodišču še zapisali, da so v povezavi s hrvaškimi trditvami obe strani pozvali, naj − Hrvaška do 15. januarja in Slovenija do 26. februarja − pisno posredujeta svoja stališča. Včeraj pa so predstavnike obeh držav pozvali še na zagovor pred sodiščem.
Hrvaška do dogovorjenega roka ni poslala dodatnih pojasnil, prav tako se njeni predstavniki niso udeležili včerajšnjega zagovora. So pa, tako v izjavi za javnost, svoja stališča pojasnili v dveh pismih, poslanih julija lani. Prav tako so prejeli kopijo hrvaškega obvestila slovenskemu zunanjemu ministrstvu, da je Hrvaška prekinili arbitražni sporazum.
Slovenija je na drugi strani do roka oddala svoje pisno stališče, predstavila pa ga je tudi na včerajšnjem zaslišanju. Kot so zapisali, se je slovenska stran zavzela za nadaljevanje arbitražnega postopka.
Slovenija je na obravnavi izpostavila, da bi upoštevanje hrvaškega stališča glede učinka domnevne odpovedi arbitražnega sporazuma ogrozilo bistveno načelo quid pro quo sporazuma, in sicer uresničitev vitalnih interesov obeh strani - pristop Hrvaške k Evropski uniji, kar je po uveljavitvi arbitražnega sporazuma tudi dosegla, in določitev slovenskega »stika z odprtim morjem« z arbitražo, kar še ni uresničeno.
Pojasnila je še, da je arbitražno sodišče pristojno za odločanje o pravnih posledicah hrvaške enostranske izjave o odpovedi arbitražnega sporazuma. To izhaja iz mednarodnopravnega načela kompetenz-kompetenz in iz samega arbitražnega sporazuma.
Na podlagi tega je Slovenija trdila, da arbitražnemu sodišču nič ne preprečuje, da bi izpolnilo svojo dolžnost, ter da ima na voljo sredstva za odpravo posledic vsakršnega morebitnega napačnega ravnanja, da doseže cilj in namen arbitražnega sporazuma. Trdila je zlasti, da so odstop vpletenih v ta dogajanja, imenovanje novih arbitrov in skrben pregled sodnega spisa, ustrezen način za odpravo posledic domnevne kršitve arbitražnega sporazuma.
Sodišče je v sporočilu za javnost še zapisalo, da so se na četrtkovi ustni obravnavi osredotočili na pravne posledice dogodkov, ki naj bi se zgodili konec leta 2014 in v začetku 2015 in zaradi katerih je Hrvaška zahtevala, da se konča sedanji postopek.
Gre za afero prisluškovanje med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, po katerem je Hrvaška v julijskih pismih arbitrom sporočila, da izstopa iz arbitražnega procesa.
Slovensko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da je arbitražno sodišče že lani poleti in nato decembra sporočilo, da bo odločalo o pravnih vidikih hrvaških pisem.
»Že takrat je bilo jasno, da bo sodišče najprej odločalo o tem vprašanju. Stališča o tem sta državi lahko predstavili sodišču pisno in ustno. Slovenija je to tudi naredila,« so zapisali.
»Arbitražno sodišče naj takoj konča delo«Pričakujemo, da bo arbitražno sodišče brez odlašanja končalo svoje delo, je v sporočilu za javnost po današnji objavi arbitražnega sodišča zapisalo hrvaško zunanje ministrstvo.
Glede na to, da je Slovenija s svojim ravnanjem zadala nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku ter verodostojnosti arbitražnega sodišča, njegovega predmeta in namena ni mogoče uresničiti, so še zapisali ter dodali, da je Hrvaška pripravljena v duhu dobrososedskih odnosov in v skladu z mednarodnim pravom spor o meji rešiti z dvostranskimi pogovori.
Izjava za javnost arbitražnega sodišča
