Tiskane izdaje
Piran – Sondiranje terena, ki ga na Punti opravljajo arheologi Skupine Stik, zavoda za preučevanje povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti iz Ljubljane, je prvi korak k dolgo pričakovani ureditvi najstarejšega dela mesta. Že prihodnje leto bi radi uredili plažo pred hotelom Piran, v letu 2018 pa bi na vrsto prišlo še Prešernovo nabrežje do Punte.
Trije arheologi Skupine Stik bodo po besedah Reneja Masaryka predvidoma do sredine decembra odkopali in pregledali 20 sondaž na celotnem območju Prešernovega nabrežja. Gre za od pet do 15 metrov dolge, dober meter široke in približno dva metra globoke sonde, ki jih kopljejo ročno in strojno. Skupaj bodo prekopali 250 kvadratnih metrov površine. Pri večini sond ne pričakujejo presenečenj, neznanke so predvsem na območju manjšega trga pred cerkvijo Marije zdravja na Punti, kjer so bile v preteklosti piranske hiše in jih zdaj že dolgo ni več. Kaj se skriva tukaj, bo znano v prihodnjih dneh. Večji del zemljišča pa je razmeroma novo, manj kot 100 let staro nasutje, v katerem je za arheologe le malo zanimivega.
Gostinci zasedli
Vizualizacija: Studio Pirss
Največ so k spremembam prispevali piranski gostinci, ki so krepko posegli na občinske javne površine in na njih zgradili po mnenju varstvenih služb prevelike restavracije v obliki zimskih vrtov. Zaradi nezadržnih širitev lokalov je vse manj prostora za sprehajališče, kopalce in vozila, ki imajo ob morju edino dostopno in intervencijsko pot do hiš v tem najstarejšem delu mesta. Na Punti je več kot 16 restavracij, ki pomenijo najpomembnejšo gostinsko ponudbo v turistično najbolj razviti občini. Toda veliko večino gostinskih teras so zgradili na javnih površinah in brez ustreznih dovoljenj ter soglasij. Gradbeni inšpektorji so že večkrat posredovali in tudi zahtevali odstranitev posameznih vrtov, toda odločitev ni tako preprosta, saj so tamkajšnje restavracije pomembno poslovno-gospodarsko jedro Pirana. Zato je občinski svet pred več kot letom dni sprejel sklep o moratoriju, v katerem gostinci ne bi smeli več sami posegati v prostor, hkrati pa mora občina do konca leta 2017 pripraviti prostorsko ureditev.
Podobo Punte bodo krojili
Pred enim letom so zbrali tri idejne osnutke urejanja Punte. Temeljno izhodišče je bilo, da se gostinske terase ne smejo dotikati fasad starih hiš, da imajo manjše in omejene kvadrature in predvsem, da so urejene po sprejemljivih arhitekturno-konservatorskih izhodiščih. Idejne zasnove so izdelali Arhitekturni studio Mašera Mahnič, Studio Maechtig-Vrhunec Arhitektura in Studio Pirss. Janja Pavšič je pojasnila, da so v občinski upravi za končno arhitekturno rešitev izbrali Studio Pirss, vendar predlagane rešitve niso dokončne.
Vizualizacija: Studio Pirss
»Zdaj čakamo poročilo arheologov, Morske biološke postaje Piran, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Restavratorskega centra Ljubljana, ki naj bi v nekaj tednih pripravili konservatorski načrt in podali smernice za pripravo projektov. Čez nekaj mesecev bi se lahko začeli dogovarjati z gostinci, najprej na južni strani Punte, saj se zavedamo pomena te dejavnosti za gospodarstvo Pirana. Radi bi dosegli kompromis med zahtevami stroke, interesi gostincev in javnim interesom. Prepričani smo, da bi ta kompromis lahko sklenili pred poletjem prihodnje leto, saj bi bila lepša Punta tudi v interesu gostincev, pa čeprav z nekoliko manjšimi površinami lokalov,« je dejala direktorica občinske uprave. Dodala je, da brez končnih projektov ni mogoče napovedati, koliko sredstev bo morala za prenovo zagotoviti občina in koliko bi za to lahko dobili evropskih ali državnih sredstev. Najprej bi radi pridobili gradbeno dovoljenje za ureditev plaže pred hotelom Piran, ki jo upravljata Okolje Piran in Hotel Piran, zemljišče pa je državno. To plažo bi radi uredili še pred poletjem, čeprav je malo možnosti za to.
»Gostince bo težko prepričati«
Neznanka je še, ali bi se v volilnem letu 2018 v Piranu res lotili urejanja dela Prešernovega nabrežja. To bo za gostince boleč poseg, saj bodo morali marsikaj od tega, kar so urejali še pred kratkim, podreti, zmanjšati in postaviti na novo. Ena od gostink, ki ne želi biti imenovana, načrtov še ni želela komentirati, opozorila pa je, da bodo stežka pregovorili gostince za manjšanje teras. »Najbolje bo, da mesto zaklenejo, našo dejavnost izselijo in povedo, da bo mesto muzej. Preudarni prenovi se ne bomo upirali, če pa bo to posegalo v naše celoletno poslovanje, v katero smo pretekla leta toliko investirali, bodo morali prevzeti tudi odgovornost za posledice,« je še povedala ena od lastnic enega od 11 lokalov na južni strani Prešernovega nabrežja. Zavod za varstvo kulturne dediščine pa je konservatorski načrt Punte včeraj predstavil kot eno od svojih najpomembnejših akcij v prihodnjem letu.
