Tiskane izdaje
Novo mesto - Štirinajstčlanska ekipa novomeških arheologov, nekaj njihovih bodočih kolegov in študentov kopačev je zaradi pomanjkanja denarja že končala letošnja zavarovalna izkopavanja na Kapiteljski njivi. Niti tokrat jim ni uspelo določiti meje tega prazgodovinskega arheološkega najdišča, ki je med najpomembnejšimi v Evropi.
»Na začetku stalnih izkopavanj pred 29 leti je arheolog Tone Knez domneval, da je grobišče na vrhu Marofa. Nadaljnja izkopavanja so pokazala, da se nadaljuje po vseh pobočjih. Do kod, nismo ugotovili niti na zahodnem delu najdišča, kjer v želji, da bi zaradi večnih vprašanj, koliko časa bomo še kopali, našli rob najdišča, izkopavamo zadnja leta. Smo že blizu Bršljina, a se še kar nadaljuje. Veliko je okoli 30.000 kvadratnih metrov,« je povedal arheolog Borut Križ, ki vodi zavarovalna arheološka izkopavanja na Kapiteljski njivi 26 let.
Prazgodovinski predmeti v bunkerjih
Letos so izkopali 26 grobov iz zgodnjega obdobja starejše železne dobe, ki jih v Sloveniji ni veliko. Bili so v petih gomilah, od katerih jim dveh ni uspelo »odpreti« do konca. »Ni slišati veliko, a je treba vedeti, da gre za skeletne grobove, ki so veliki in dokaj globoki, zato je treba kopati previdno. V njih je bilo precej lončenih posod in dokaj veliko železnih predmetov od orožja do nakita. To je presenetljivo, a železo je bilo takrat evropsko odkritje in se ga je dalo dobro tržiti. Novo mesto ni bilo nikoli več tako močno kot v prvem tisočletju pred našim štetjem v starejši železni dobi,« je v letu, ko Novo mesto praznuje 650. obletnico ustanovitve mesta, poudaril Križ. Naleteli so tudi na dva bunkerja iz druge svetovne vojne, ki spadata v arheologijo že zato, ker so med gradnjo izkopali in potem pustili v njih kar nekaj prazgodovinskih predmetov.
Ministrstvo prispeva le še tretjino nekdanjih sredstev
Da raziskovanje napreduje počasneje, kot bi lahko, sta še najmanj dva vzroka. Denarja je vsako leto manj in letos so ga dobili le za poldrugi mesec dela; pol manj kot pred leti, ko so bili na terenu najmanj tri mesece. Novomeška občina je prispevala malo več, 10.000 evrov, ministrstvo za kulturo pa je od nekdanjih 40 do 45 tisočakov zagotovilo le še 15.000 evrov. Drugi vzrok je zelo slabo stanje arheoloških najdb, s katerimi je treba ravnati skrajno previdno. Na to so jih že pred več kot 15 leti opozorili restavratorji v nemškem Mainzu, ki restavrirajo vse najdragocenejše arheološke najdbe iz Novega mesta, stanje pa se le še slabša. Zaradi kislosti dolenjske ilovice, vpliva gnojil in škropiv zaradi intenzivne kmetijske obdelave in mehanskih poškodb zaradi oranja so bronasti predmeti v prahu, tudi železni so močno poškodovani, organskih (ostanki pokojnikov, predmeti iz lesa, tkanin, usnja..) ni več. Še najbolje se držijo stekleni predmeti, ki pa tudi že propadajo.
Borut Križ je opozoril, da v nekaj letih v zemlji ne bodo našli nobenega predmeta več, zato se z zavarovalnimi izkopavanji mudi. Prijaznejše geofizikalne raziskave ne pridejo v poštev zaradi velike prisotnosti železove rude na tem območju ter bunkerjev in strelskih jarkov iz druge svetovne vojne ter uničenosti predmetov, ki jih detektorji več ne zaznajo.
