Arhitekti so risali po kavbojsko

Murska Sobota – Nadzor Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (Zaps) je med drugim pokazal, da so na upravnih enotah Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer projekte risali arhitekti brez ustrezne strokovnosti, nekateri člani arhitekturne zbornice pa so posojali žige za načrte, ki jih niso izdelali. Zbornica bo opravila nadzor še nad arhitekturnimi storitvami v drugih slovenskih regijah.

Rezultati pregleda vodilnih map in arhitekturnih načrtov, ki ga je Zaps opravila po opozorilu tamkajšnjega društva arhitektov, so alarmantni. Pokazali so, da so od začetka leta 2012 do septembra 2014 tri četrtine vseh projektov (73 odstotkov) izrisala podjetja in samostojni podjetniki brez ustrezne strokovnosti, 44 odstotkov revidiranih projektov pa je potrdilo pet oseb, od katerih le ena opravlja arhitekturno dejavnost.

Razmere so še precej slabše od pričakovanj, opozarjajo v Zapsu: delo arhitektov so opravljali projektanti, ki za to niso usposobljeni. Čeprav kodeks poklicne etike to prepoveduje, so posamezni člani arhitekturne zbornice posojali žige za načrte, ki jih niso izdelali, načrte so pripravljala podjetja, ki niso registrirana za arhitekturno dejavnost in ne zaposlujejo arhitektov. Takšnih je po ugotovitvah zbornice v Pomurju kar 40, sodelujejo pa z desetimi pooblaščenimi arhitekti, ki po ugotovitvah zbornice ne projektirajo lastnih projektov. Med podjetji po podatkih Zapsa izstopajo Rating atelje za projektiranje in inženiring, PG inženiring, d. o. o., Aspa-ing, d. o. o., Aspa-ing Aleksander Plej, s. p., Aspa-ing projektivni biro Anita Sreš Plej, s. p. in Atrij, d. o. o.

Načrtuje iz doma upokojencev

Zaradi vsega navedenega so arhitekturne storitve razvrednotene, kakovost arhitekturnih načrtov pa zelo nizka. Od 889 pregledanih projektov je bilo namreč po mnenju zbornice neprimernih kar 655. Deset arhitektov projektantov se je zaradi očitanih prekrškov znašlo pred disciplinskim tožilcem zbornice. »Sodelovanje med posameznim arhitektom in projektantom (podjetjem) zakonsko sicer ni prepovedano, vendar kodeks poklicne etike izrecno prepoveduje podpisovanje načrtov, ki jih arhitekt ni neposredno izdelal ali nadziral njihove izdelave,« so povedali v Zapsu, kjer pravijo, da zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo povedati, kdo so člani arhitekturne zbornice, ki posojajo svoje žige.

Po naših podatkih je eden takšnih arhitekt Ivica Bošnjaković, ki živi v soboškem domu za ostarele in je v poročilu Zapsa naveden kot »arhitekt 1«. Bošnjakovič je svoj žig »posodil« za kar 121 projektov in po podatkih Zapsa sodeluje z več kot 15 projektantskimi biroji. »Sem invalidski upokojenec prve stopnje in svoje štempiljke ne posojam,« je za Delo dejal Bošnjakovič, ki pravi, da o tem, da bi bil v kakršnemkoli postopku Zapsa, ne ve ničesar. Na naše vprašanje, ali je kot projektant res risal za več kot ducat podjetij, je odgovoril, da je delal samo za podjetja, kjer je bil zaposlen. Po javno dostopnih podatkih je bil zaposlen v družbi PG Inženiring iz Kuzme, na spletni strani družbe Aspa-Ing projektiranje pa je Bošnjaković naveden kot pooblaščena oseba Zapsa na področju arhitekture. Po naših podatkih je »delal« še vsaj za naslednje poslovne subjekte: Aspa.ing, s. p., Šel Kahaja Petra Marič, s. p. (podjetja ni več v registru), I-kons, d. o. o., Der.ing Goran Dervarič, s. p., E.biro, d. o. o., Doming, d. o. o., Gradal Bojan Sekereš, s. p., N Design Nenad Plantak, s. p., MG hiša, d. o. o., Probiro Tomislav Zrinski, d. o. o.. Zrinski je že drugi mandat direktor občinske uprave Ljutomer.

Pod drobnogledom tudi urgenca

Zaps v disciplinskem postopku preverja tudi arhitekturo soboškega urgentnega centra investitorja Splošne bolnišnice Murska Sobota. Kot je razvidno iz Supervizorja, je dokumentacijo za urgenco izdelala družba Atrij iz Odrancev. Namesto obvezne študije požarne varnosti je v njej menda le zasnova požarne varnosti, kar po besedah vira iz Zapsa znatno poslabšuje požarno varnost urgence. Tudi Peter Brenčič iz soboške splošne bolnišnice pravi, da so imeli v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelan zgolj elaborat požarnega varstva, »ki je bil dvakrat revidiran, izkaz požarnega varstva pa smo izdelali še za pridobitev uporabnega dovoljenja«. Vendar naš vir iz Zapsa vztraja, da je treba za požarno zahtevne objekte izdelati študijo požarne varnosti: »To prav gotovo velja za stavbe za zdravstveno oskrbo z več kot 10 ležišči in v katerih se lahko hkrati zadržuje več kot 50 ljudi.« Za Zaps je glavno vprašanje, ali je samo z elaboratom res zagotovljena varnost za paciente na urgenci.

Direktor družbe Atrij Anton Kolarič pravi, da so bili vsi njihovi načrti in projektne dokumentacije revidirani in da po takratni zakonodaji študija požarne varnosti ni bila obvezna, ampak je zadoščala že zasnova požarne varnosti. »Objekt je požarno varen, kar je bilo potrjeno tudi z izdajo uporabnega dovoljenja,« pravi Kolarič in dodal, da med zasnovo in študijo ni strokovnih vsebinskih razlik. »Razlika je samo v tem, kdo lahko izdela eno ali drugo, in v konkretnem primeru je zasnovo lahko izdelal pooblaščeni odgovorni projektant, ki ima pooblastilo za projektiranje požarne varnosti«. Kolarič dvomi, ali je Zaps sploh kvalificiran za komentiranje požarne varnosti, na očitke zbornice, da njegov arhitekturni biro nima zaposlenega arhitekta, pa odgovarja: »To so neresnični podatki, saj imamo v podjetju Atrij za nedoločen delovni čas zaposleno diplomirano arhitektko, še z eno pa sodelujemo na podlagi pogodbe.«