Arso za kaviar, okoljevarstveniki s pritožbo

Slovensko-ruska družba načrtuje obrat za predelavo rib. Bojazen pred smradom.

tor, 12.09.2017, 07:00

Šentjernej – Družba Caviar Biosistem namerava v Šentjerneju zgraditi obrat za predelavo rib. Za načrte jim je Agencija RS za okolje (Arso) že dala soglasje, saj rusko-slovenskim investitorjem ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, toda Dolenjsko okoljsko društvo iz skupine Rovo se je na takšen sklep agencije pritožilo.

Po javno dostopnih podatkih je bila omenjena družba ustanovljena lani spomladi, njeni četrtinski deležniki pa so trije Rusi Evgenij Dubrovin, Jurij Kitašin in Dmitrij Jakušev ter znani dolenjski izdelovalec pištol in pušk Ivan Kralj iz Brusnic, sicer lastnik šentjernejskega podjetja Arex. Po podatkih z Gvina je družba lansko poslovno leto končala z dobrimi 43.000 evri izgube.

Podzemni bazeni v drugi fazi

Izvršni direktor podjetja Caviar Biosistem, nekdanji slovenski vojaški ataše v Moskvi, polkovnik Tomaž Strgar pravi, da bodo obrat začeli graditi predvidoma že letos. Vrednost naložbe v šentjernejski industrijski coni Sejmišče ocenjuje na približno šest milijonov evrov. Po postavitvi obrata nameravajo zaposliti 60 ljudi, sčasoma pa se bo njihovo število povečalo na 150. Iz dokumentacije je razvidno, da nameravajo predelati dobrih 2000 ton zamrznjenih rib na leto oziroma 7,3 tone na dan. Končni proizvodi bodo ribje klobase, hrenovke, paštete, konzerve ter hladno in vroče dimljene ribe, do leta 2024 pa nameravajo zagnati tudi proizvodnjo kaviarja. »Trg smo podrobno proučili in ne pričakujemo večjih težav pri prodaji. Ciljni trgi za našo tovarno bodo evropski in ameriški. Glede na načrtovan obseg naše proizvodnje je Slovenija zelo majhen trg in do njega bomo poskušali biti zelo prijazni, vsaj kar zadeva cene,« je povedal Strgar. V drugi fazi načrtujejo gradnjo bazenov, v katerih bodo ribe sami gojili in takrat je predvideno tudi novo zaposlovanje. Vodstvo podjetja Caviar Biosistem se je zanimalo za gradnjo podzemnih bazenov že v črnomaljski poslovni coni Tris Kanižarica, kar je za Delo potrdila tudi županja Mojca Čemas Stjepanovič, ki je s predstavniki družbe imela sestanek sredi marca letos. A županja pravi, da tam teren ni primeren, ker ni raven, kar bi to močno podražilo investicijo, zaradi česar se niso odločili za gradnjo.

Bojijo se neznosnega smradu

V Dolenjskem okoljskem društvu (DOD) so prepričani, da se bo iz predelovalnice rib širil neznosen smrad, zato nasprotujejo gradnji v neposredni bližini stanovanjskih hiš, trgovine in banke. Predsednik okoljevarstvenikov Zlatko Resman je za Delo povedal, da so člani društva podrobneje pregledali vsebino sklepa Agencije RS za okolje in ugotovili, da nikjer ne navajajo ključnega problema, ki ga predstavlja smrad. »Znano je, da segrevanje in soljenje ribjega mesa tvorita neprijetne vonjave in v vsebini sklepa agencije ni nikjer navedeno, kaj bo povzročitelj v takšnem primeru storil, da se bližnji prebivalci ne bodo pritoževali, saj imajo skladno z ustavo pravico živeti v zdravem in čistem okolju,« je povedal Resman in opozoril na zdravju škodljive posledice, ko so ljudje dalj časa izpostavljene smradu. Pravi, da njihova pritožba temelji še na spremenjenih parametrih, ki so navedeni v vsebini sklepa agencije, saj so predstavljene manjše količine odpadne vode, kot se bodo v resnici stekle v naravo. V tehničnih dokazilih je zapisano, da bo obrat odvajal 250 kubičnih metrov odpadne vode na dan, a so investitorji za Arso količino zmanjšali za več kot polovico, na vsega 100 kubičnih metrov na dan, da bi vpliv odpadne vode na okolje ocenili kot manj pomemben. Resman pravi, da bo centralna čistilna naprava v Šentjerneju ob tako velikih količinah odpadnih tekočin delovala kot pretočen bazen, strupene snovi pa bodo v Krki povzročile pomor rib in uničile habitat. Vendar je Strgar napovedal, da bodo v sklopu obrata zgradili tudi čistilno napravo in da bo šele nato tehnološka voda speljana v javno kanalizacijo in v centralno čistilno napravo. Za čiščenje zraka pa da nameravajo poskrbeti z »napredno tehnološko opremo«, zato je bojazen pred smradom po Strgarjevih zagotovilih povsem odveč. Šentjernejski župan Radko Luzar o ribjem projektu ni hotel dajati izjav.

Dve resnici o čistilni napravi

Družba Caviar Biosistem je sredi marca pripravila javno predstavitev svojih načrtov, s čimer je hkrati želela ovreči trditve nasprotnikov izvedbe projekta, prepričane, da predelava rib ne spada v bližino urbanega naselja. Egon Batič iz podjetja Comteh je domačinom pojasnil celoten postopek čiščenja odpadnih voda in zraka. »Izbrali smo preizkušene tehnologije, kakršne smo, denimo, že namestili v centralno čistilno napravo v novomeški Ločni in v čistilno napravo na Otočcu. Ta stoji vsega 300 metrov od gradu Otočec in prepričani ste lahko, da tam ni nobenega neprijetnega vonja,« je poudaril Batič. Poklicali smo prebivalca Otočca, ki je v nasprotju z Batičevimi zagotovili dejal, da iz njihove čistilne naprave »večkrat smrdi kakor sto hudičev«. Njegove navedbe je potrdila tudi predsednica tamkajšnje krajevne skupnosti Vesna Barborič, ki je povedala, da iz njihove čistilne naprave zaudarja, ko je nizek zračen pritisk oziroma pred spremembo vremena in v času poplav. Batič za Delo tega ni hotel komentirati, ker da ni pristojen za dajanje izjav.

Prijavi sovražni govor