Tiskane izdaje
Tri leta in pol po odkritju arzena in drugih težkih kovin v naplavinah ob Kotredeščici bo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prihodnje leto raziskal še tveganje za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu. Tokrat na pobudo občine Zagorje, saj ministrstvo pravi, da so z biomonitoringom pri odraslih Zasavcih svojo nalogo opravili in novih raziskav ne načrtujejo.
Rezultati biomonitoringa pri odraslih Zasavcih so pokazali nizko izpostavljenost arzenu, kadmiju, svincu in živemu srebru. A občinska ekologinja Natalija Vidergar Gorjup pravi, da želijo kljub temu izvesti »bolj ciljan pregled otrok z ogroženih območij«. Zato so podprli predlog Lucije Perharič z NIJZ, avtorice ocene tveganja za zdravje Zagorjanov iz leta 2013, da tokrat prouči vpliv arzena na zagorske malčke.
Nezanesljive metode
Za natančnejšo oceno bo treba izmeriti arzen v urinu vseh triletnikov v Zagorju, ki pridejo na sistematski pregled ter v urinu vseh nosečnic ob prvem obisku pri zdravniku in ob porodu. Iz podatkov bo mogoče sklepati tudi na izpostavljenost zarodkov. Po mnenju Perharičeve bi bilo idealno pregledati tudi urin novorojenčkov, za kar pa bi bil potreben poseben postopek za pridobitev vzorca urina iz pleničk. Perharičeva opozarja tudi, da je zajeti vzorec majhen, begavih spremenljivk pa precej - od starosti, prehranskih navad, poklicev, kajenja, časa odvzema vzorcev, izpostavljenosti arzenu iz drugih virov, na primer sredstev za zaščito lesa, premoga.
Gorjupova je za Delo komentirala zadnje rezultate vzorcev pitne vode, ki jih na območjih od Jesenovega, Šentogotarda, Dobrljevega do Zaloke in Čemšenika redno jemljejo: »Vsi so pod mejo detekcije - razen svinca na Prvinah. Ni ga veliko, je pa in morali ga bomo ponovno izmeriti. Tudi antimon je pod mejo detekcije, a neugodno je, da je meja detekcije 1 ug/l, mejna vrednost pa 5 ug/l. Ob tem se postavlja večno vprašanje, koliko varnosti nam zagotavljajo mejne vrednosti in kdo jih postavlja.«
Pomembna lokacija ljudi, ki so zajeti v raziskavi
NIJZ je izdelal tudi dodatno mnenje k poročilom o izpostavljenosti prebivalcev Zasavja težkim kovinam v tleh in živilih rastlinskega izvora. V biomonitoringu so sodelovali 104 prostovoljci, stari od 20 do 40 let. Koncentracije arzena, kadmija, svinca in živega srebra v njihovi krvi in urinu so primerljive s koncentracijami nekaterih drugih prebivalcev Slovenije in Evrope, pravi Perharičeva.
Žal pa mnenju NIJZ manjka pomemben podatek: kje živijo ljudje, zajeti v raziskavi. Rezultati se nanašajo na celotno Zasavje, medtem ko je analiza tal ob Kotredeščici pokazala prekoračenje opozorilne meje za arzen na tretjini od 60 odvzemnih mest, kritične koncentracije pa na četrtini lokacij. Ožje območje onesnaženosti, ki je posledica poplav še iz leta 1994 in neurja leta 2010 ter nanosov težkih kovin vzdolž potoka iz nesaniranega rudnika antimona Znojile-Trojane, sicer meri 64 hektarov, na njem pa je enaindvajset kmetij.
Meritve so pokazale, da so koncentracije arzena v vrtninah v dolini Kotredeščice in drugih predelih Zagorja večje kot v sosednjih občinah, niso pa višje kot v številnih drugih državah. »Dejstvo, da so koncentracije večje tudi drugod v Zagorju, meče senco dvoma na trditve, da so povečane koncentracije arzena v tleh in v vrtninah ob Kotredeščici posledica preteklega rudarjenja v Znojilah in poplav,« meni Perharičeva. Raziskava območij pod Čemšeniško planino je pokazala povečano tveganje za nerakotvorne učinke na kožo in krvne žile pri malčkih v primeru, da bi bili koncentracijam izpostavljeni vse življenje, medtem ko morebitnega blago povečanega tveganja za razvoj raka stroka ni mogla povsem izključiti.
