Tiskane izdaje
Bruselj − Član izvršnega odbora ECB Jörg Asmussen je ob prihodu na zasedanje evrske skupine v Luxembourgu pojasnil, da ne ve, ali bo Slovenija morala zaprositi za pomoč iz rešilnega sklada ESM.
Povedal je, da v Sloveniji potekajo pregledi bančnih bilanc in stresni testi. Po informacijah, ki jih ima, bodo njihovi rezultati znani decembra. Nato se bo pokazalo, kolikšne kapitalske injekcije potrebujejo banke. Najprej naj bi Slovenija luknjo poskusila pokriti sama z denarjem, ki bi ga dobila na trgih. Nato pride na vrsto pomoč države. »Če ne bo šlo, je še program ESM,« je ocenil Asmussen.
Po navedbah vira pri ECB bodo predstavniki institucij, ki sestavljajo trojko, temeljito analizirali rezultate testov po njihovi objavi. »Nikogar ne silimo v rešilni program,« se je glasilo načelno pojasnilo. Slovenija kot majhna država da je specifičen primer, saj gre redko po denar na finančne trge. Opozarjajo na stalno navzočo negotovost, ali se bo Sloveniji uspelo zadolžiti. Četudi bodo kapitalske injekcije v banke preložene na prihodnje leto, da bodo imele velik učinek na proračun.
Kljub trditvam, da bo objava testov za celotni bančni sektor še nekoliko pozneje in da bodo končani šele na začetku decembra, bodo rezultati za NLB ozkemu krogu ljudi znani že prej. V Bruslju se omenja prihodnji teden. Slovenski finančni minister Uroš Čufer na zasedanju evrske skupine ne pričakuje nobenih komentarjev glede Slovenije. Glede sanacije banke že tako vsi čakajo na rezultate stresnih testov. Minister pričakuje, da bodo odzivi Bruslja na slovenske proračunske načrte pozitivni.
V evropski komisiji so doslej opozarjali, da ni ključno le doseganje cilja (primanjkljaj nižji od treh odstotkov BDP), saj da mora struktura proračuna, predvsem obdavčitve, ustrezati ciljem. Morala bi biti prijazna do rasti in ne bi smela še bolj bremeniti tako podjetij kot dela. Bolje je prenesti davčna bremena z dela in industrije na potrošnjo, okoljske takse, premoženje. Opozarjajo na prevladujoče strokovno mnenje, da bi pri urejanju javnih financ dve tretjini morali doseči na odhodkovni in le tretjino na prihodkovni strani. Zahteva Bruslja pri krčenju izdatkov je: varčevati se mora na tekoči porabi in ne na investicijah.
Osrednja točka zasedanja evrske skupine in jutrišnjega srečanja finančnih ministrov celotne EU je sicer oblikovanje bančne unije. Dosegli naj bi soglasje o pravni podlagi za začetek delovanja centralnega nadzora bank pri ECB.
Na mizi bodo imeli še potek rešilnih programov v Grčiji & Co. Asmussen je pojasnil, da Španija uspešno izpolnjuje naloge. Irska bo že 15. decembra končala triletni program pomoči, vreden 67,5 milijarde evrov. Negotovo je, ali se bo nato lahko že sama zadolževala na trgih. Eden od scenarijev je, da ji pri vrnitvi na trge pomagal ESM.
Glede Grčije sta odprti vprašanji lukenj v financiranju proračunu in v drugem program pomoči.
