Avstrija na evropskem sodišču

Ljubljana – Avstrijska protidampinška zakonodaja otežuje delo podjetjem iz sosednjih držav. Celovška odvetnica Maria Škof bo danes v Luksemburgu prepričevala evropske sodnike,­ da Avstrija ravna diskriminatorno in v nasprotju z evropskimi pravili.

Slovenska podjetja, ki že leta uspešno prodajajo svoje storitve avstrijskim naročnikom, so lani postala nekonkurenčna. Avstrija je namreč uvedla ostrejšo protidampinško zakonodajo. Tako mora naročnik za storitve neavstrijskega podjetja vnaprej plačati varščino. Nova zakonodaja tudi močno povečuje obseg zahtevane dokumentacije, ki jo mora tuje podjetje predložiti za delo v Avstriji, in povečuje sankcije za kršitve, nekatere kazni so se tudi postoterile.

Na smučišče s fasciklom dokumentov

V praksi to denimo pomeni, da mora slovenski učitelj smučanja pri sebi v vsakem trenutku imeti vso plačilno in drugo dokumentacijo v celoti prevedeno v nemščino, v nasprotnem mu ob obisku inšpektorja za delo grozi visoka denarna globa. Slovenski napoteni delavec oziroma njegov delodajalec v slovenskem podjetju je po novem lahko kaznovan že, če si izposodi orodje od kolega, ki dela na istem gradbišču za avstrijsko podjetje. Če slovenski tovornjak dobi vožnjo v Avstriji, mora lastnik podjetja tako vožnjo teden dni prej priglasiti uradu za Delo v Avstriji s celotno dokumentacijo vred. Takšne zahteve slovenskemu avtoprevozniku povečajo obseg administracije in posledično stroške v primerjavi z avstrijskim tekmecem.

Maria Škof v Luksemburgu ne brani le Slovencev

Da je takšno ravnanje Avstrije v nasprotju z evropskimi pravili, da ne ščiti avstrijskih delavcev, ampak izriva ponudnike storitev iz drugih držav z avstrijskega trga, so že ob napovedi uvedbe ostrih pravil zatrdili v med Slovenci priljubljeni celovški odvetniški pisarni Grilc-Vouk-Škof. Odvetnica Maria Škof je že konec leta 2016 v imenu skupine 117 slovenskih podjetij in obrtnikov zaradi te zakonodaje vložila pritožbo na evropsko komisijo. To stališče bo zagovarjala tudi danes na evropskem sodišču v Luksemburgu v primeru Čepelnik proti Republiki Avstriji.

Slovensko podjetje je v tej zadevi tožilo avstrijskega naročnika za neplačanih 5000 evrov za obnovo hiše. Avstrijec tega zneska ni plačal izvajalcu, ker je od okrajnega glavarstva v Velikovcu dobil odločbo s prepovedjo plačila slovenski družbi in nalogom, da ta znesek plača državi. To zato, ker slovenski gradbinec ob nadzoru delovišča ni imel popolne dokumentacije. Čeprav je gradbinec še isti dan predložil vse zahtevano, je denar pristal na računu države, sam pa ostal brez plačila. Varščine, ki jih morajo plačevati naročniki za primer domnevnih formalnih prekrškov izvajalcev, so v nasprotju z evropsko direktivo o svobodi izvajanja storitev. Stališču, da je takšno ravnanje Avstrije diskriminatorno do konkurence iz drugih članic Evropske unije, so se doslej pridružile tudi Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska. ­Avstrijo je doslej vzela v bran le Francija.