Avtocestnih zidov ni mogoče plačati

Ljubljana, Celje – »Dars protihrupnih ograj ne bo prevzel, dokler ne bodo izpolnjevale vseh pogodbenih zahtev, zato bo od izvajalca zahteval odpravo vseh pomanjkljivosti, ki sta jih ugotovila inženir in zunanja kontrola kakovosti,« v Darsu odgovarjajo na vprašanje, kaj bodo storili po ugotovitvah, da lani in letos ob avtocestah zgrajene protihrupne ograje ne dosegajo zahtev zvočne izolirnosti.



Vendar v Darsu ne povedo, kako bodo ukrepali, če izvajalci ograj ne bodo popravili, niti ne pojasnijo, ali bodo morali v tem primeru vračati evropski denar. Poleg tega so izvajalcem že plačali 15,3 milijona evrov.

Za gradnjo protihrupnih ograj na odsekih avtocest v letih 2014 in 2015 je bilo predvidenih 31,3 milijona evrov, samo za ograje na obeh straneh avtoceste A1 na odseku Dramlje–Celje–Arja vas 18,1 milijona evrov. V Darsu pravijo, da so doslej prejeli 11,5 milijona evrov iz evropskega kohezijskega sklada, ki je odobril 85-odstotno sofinanciranje. »Povračila sredstev iz evropskega sklada se izvajajo skladno z napredovanjem del na podlagi izdanih in potrjenih mesečnih situacij izvajalca, izvršenih plačil izvajalcu ter opravljenih predpisanih administrativnih kontrolah,« pravijo na Dars.

Odgovornost bo nosil izvajalec

Ograje, ki pri Celju z višino do 5,35 metra razburjajo prebivalce, je zgradil konzorcij hrvaških podjetij Werkos in Fracasso RI ter slovensko podjetje Godina iz Kozine. Po pogodbi z Darsom je bila za ograje zahtevana zvočna izolirnost enaka ali višja od 25 decibelov. Toda ograje tega ne dosegajo. V Darsu pravijo, da so načrtovani vgradni elementi imeli CE-oznake o ustreznosti, zato jih je njihov nadzorni inženir dovolil vgraditi. Po postavitvi pa so meritve, k jih je na terenu moral naročiti izvajalec del, pokazale, da ograje na nekaterih mestih ne dosegajo pričakovane izolirnosti. V Darsu so podvomili o zanesljivosti podatkov, zato so naročili obsežnejše meritve na terenu in v laboratoriju. Šest vzorcev, ki so jih testirali v laboratoriju, je doseglo le od 13 do 20 decibelov dušenja zvoka, s čimer se izvajalec gradbenih del ni strinjal in je preverjanje zvočne izolirnosti naročil še tuji ustanovi. A tudi te meritve so potrdile, da protihrupne ograje ne dosegajo zahtevane zvočne izolirnosti.

V Darsu pravijo: »Za vsa odstopanja od pogodbenih določil, bodisi zaradi napake bodisi zaradi malomarnega dejanja, bo odgovornost nosil izvajalec. Dars bo od izvajalcev zahteval izpolnitev pogodbenih obveznosti. Protihrupne ograje bomo prevzeli, ko bodo izvedene skladno s pogodbo in bodo služile zaščiti okoliških prebivalcev, vsa odstopanja pa je pred prevzemom dolžan odpraviti izvajalec del.«

Trajna degradacija prostora

Ograje torej ne samo kazijo krajino, na kar smo začeli po pritožbah stroke in prebivalcev opozarjati pred letom dni, temveč ne zmanjšujejo dovolj niti hrupa. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) in nevladna skupina Odgovorno do prostora sta opozarjala na degradacijo prostora zaradi premalo premišljenega naročila zaradi naglice pri porabi evropskih sredstev. Dars se je skliceval na nujnost postavitve ograj zaradi naraščanja hrupa v prihodnjih 20 letih in na številne dotedanje prijave inšpekcijam zaradi hrupa. »To smo preverili,« zdaj pravi predsednica DKAS Nevenka Žvokelj, »in pokazalo se je, da inšpekcije pred postavitvijo ograj prijav niso imele.« Zdaj, ko stojijo, pa se nad hrupom pritožujejo tudi tisti prebivalci celjskih naselij Ostrožno, Lokrovec, Lopata in Hudinja, ki jih prej promet z avtoceste ni motil, saj so nekatere ograje postavljene tako, da odbijajo zvok.

Ne glede na to, ali bo Dars ograje plačal ali ne in ali bo morda moral vračati evropska sredstva, pa Žvokljeva ugotavlja, da je škoda v prostoru narejena. V tolažbo ni mogoče navesti niti tega, da zmanjšujejo hrup z avtoceste.