Avtodomarje država prepušča občinam

Bohinjska Bistrica – Uporabniki avtodomov imajo po vsej Sloveniji na voljo okoli sto postajališč za avtodome. Prejšnji teden so ga odprli še tik ob železniški postaji v Bohinjski Bistrici. Kljub temu je na tem področju še precejšen potencial.

Kampi so zgoščeni na zanimivih turističnih točkah, praviloma ob vodah, pravi Petra Krnc, koordinatorica mreže postajališč za avtodome, ki je leta 2014 nastala na pobudo občine Mirna in zdaj povezuje 54 slovenskih občin. Krnčeva meni, da bi z umeščanjem opremljenih postajališč za avtodome lahko razvijali turistično manj razvita oziroma manj prepoznavna okolja. S tem se strinjajo tudi na ministrstvu za gospodarstvo, vendar poudarjajo, da so pristojni le za turistični produkt, ne pa za gradnjo postajališč. Pobuda je zato bolj ali manj prepuščena občinam. Krnčeva celovite strategije države na tem področju ne pozna in že dlje časa zaman čaka na sestanek pri ministru za gospodarstvo. Meni, da se stvari le počasi premikajo na bolje.

Primerljivi s tujino

Po besedah urednika revije Avtodom Roka Vizoviška je v Sloveniji registriranih približno 4850 avtodomov, njihovo število pa se je v zadnjih dveh letih povečalo. Poleg tega se po ocenah Slovenske turistične organizacije po državi vsako leto pelje okoli 90.000 tujih avtodomarjev. Petra Krnc pravi, da vsak avtodomar porabi 50 evrov na dan – večinoma v lokalnem okolju (v gostilnah, za vstopnine za turistične znamenitosti, muzeje in kopališča).

»Slovenija ima že več kot sto tovrstnih postajališč za avtodomarje, kar je glede na velikost naše dežele primerljivo s sosednimi državami,« pravi Snežana Škerbinc iz Turistično gostinske zbornice pri GZS. Tudi ona poudarja, da se s postajališči za avtodome na zbornici posebej ne ukvarjajo, saj so njihovi člani kampi, in ne upravljavci postajališč. Opozorila je še, da so bila prvotno postajališča postavljena predvsem ob avtocestah iz varnostnih razlogov (zaradi počitka voznikov na dolgih vožnjah). Njihovo umeščanje v turistične kraje pa po njenem mnenju razvrednoti že obstoječo celovito turistično ponudbo krajev, saj so postajališča bistveno cenejša. Zato je smiselno postavljati tovrstne objekte tam, kjer v bližini ni kampov, je dejala Škerbinčeva.

Avtodomarji niso bogataši

Kot pravi Urednik spletnega portala caravaning.si Dušan Zvržina, tudi sam avtodomar, so sanitarne postaje za avtodome na številnih bencinskih servisih ob slovenskih avtocestah pogosto neočiščene, slabo vzdrževane, zaparkirane z drugimi vozili. Zaradi slabih izkušenj jih ne uporablja. Opozoril je še, da je v Franciji v skoraj vsaki vasi postajališče za avtodome, uporaba je pogosto brezplačna ali pa zaračunajo do največ deset evrov za prenočitev, kar je še sprejemljivo. Splošno uveljavljeno prepričanje, da so avtodomarji premožni, ne drži, pravi Zvržina in dodaja, da je druščina zelo pisana.

Postanki na postajališčih so resda cenejši, a so primerni za krajša bivanja, za eno noč ali dve, pravi Petra Krnc, postajališča pa pogosto uporabljajo kot izhodišča za obiske znamenitosti v neposredno okolici s kolesi ali peš. Med postanki na postajališčih praviloma ne kuhajo, ampak obiskujejo lokalne gostinske ponudnike in uporabljajo druge storitve v lokalnem okolju. Če je avtodom parkiran za dlje časa, je bolj primerna izbira kamp, pravi Krnčeva.