Tiskane izdaje
Nekateri se zgražajo, drugi muzajo, tretji le zamahnejo z roko, češ to pa res ni nič takega. Spolni škandal na eni od srednjih šol je vznemiril Slovenijo in odprl vrsto vprašanj, od tega, kakšne bodo posledice za dijake, ki so domnevni seks med ravnateljem in učiteljico posneli in objavili na spletu, do tega, kje so meje zasebnosti in kako jo varovati.
Glavna akterja afere, ki naj bi se bila zapletla v prostorih šole, sta dogodek sicer javno zanikala, češ da na posnetku nista onadva. Medtem ko ima afera zanju bržkone predvsem posledice psihične narave, so dijaki, ki jih organi pregona še iščejo, prišli navzkriž z zakonom.
Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je prepričana, da je nekdo tajno slikovno snemal v zasebnem prostoru, saj pisarna ravnatelja po njenem prepričanju ni javni prostor. Opozorila je, da gre tudi v primeru, ko nekdo skrito snema na javnem prostoru in s tem poseže v osebnostne pravice, za kaznivo dejanje. »Če snemaš nekoga, ki hodi po cesti, ne posegaš v njegove osebnostne pravice. Pri snemanju poljubljanja za skritim vogalom na javnem mestu pa smo že pri posegu v osebnostne pravice. Snemanje spolnega odnosa v pisarni je poseg v osebnostne pravice. To je dejstvo. Mislim, da gre v zadnjem primeru na srednji šoli za sum storitve kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja,« meni Pirc Musarjeva. Za takšno kaznivo dejanje lahko storilec dobi kazen tudi leto dni za rešetkami.
Gre za nezakonito dejanje
Sogovornica je poudarila, da se seveda ne zavzema, da bi mlade krivce poslali v zapor. Vendar bi jim bilo treba jasno povedati, da je takšno snemanje nezakonito in da je objavljanje takšnih posnetkov na internetu še korak naprej pri poseganju v osebnostne pravice. Kot je povedala, ni nobene razlike med tem, ali nekdo brez dovoljenja snema seks v pisarni ali pa bi snemal seks pri nekom doma. Pri snemanju v spalnici bi samo odpadel vsak dvom o tem, ali je snemanje nezakonito. Opozorila je, da se takrat, ko gremo iz stanovanja, ne odpovemo zasebnosti. Odločilna je presoja tako imenovane pričakovane zasebnosti. V pisarni z zaprtimi vrati posameznik gotovo lahko pričakuje zasebnost.
Povsem druga stvar pa je, ali sta ravnatelj in učiteljica ravnala primerno. »Bila sta neprevidna in gotovo šola ni primeren kraj za takšne stvari. Pri pravnem razmišljanju moramo upoštevati naslednje: sta zagrešila kaznivo dejanje? Nista. Sta storila moralno sporno dejanje? Sta, ker je prostor neprimeren. Zdaj pa gremo k dijakom, ki so snemali. So storili kaznivo dejanje? So. So storili družbeno nesprejemljivo dejanje? So. Zame je jasno, da je teža dejanja večja na strani dijakov,« ni bila niti malo dvoumna Pirc Musarjeva. Zatrdila je, da bi bilo to kaznivo dejanje, tudi če bi šlo za fotomontažo, saj bi z njo insinuirali na določeno osebo in tako posegli v njene osebnostne pravice. Le opredelitev kaznivega dejanja bi bila verjetno drugačna.
Mogoča tudi civilna tožba
Kako bo ob koncu preiskave opredeljeno dejanje za zdaj še neznanih dijakov, še ni jasno, a kot je pojasnil vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa, lahko sledi kazen do leta dni zapora, če je avtor posnetka ali tisti, ki ga je naložil na splet oziroma ga kako drugače dal tretjim osebam, že dopolnil 18 let. Sicer pa se postopka, če kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja zagreši polnoletna ali mladoletna oseba, precej razlikujeta. Če gre za mladoletno osebo, je predpisanih več sankcij, od vzgojnega ukrepa do strožjega nadzorstva, celo namestitve v prevzgojnem domu, pojasnjuje Šketa. Po njegovih besedah v teh postopkih preverijo družinske razmere, pridobijo mnenje centra za socialno delo in ocenijo težo kaznivega dejanja v povezavi s posledicami. Navsezadnje ne gre prezreti možnosti vložitve civilne tožbe, opozarja Šketa; v tem primeru bi za mladoletne dijake odgovarjali njihovi starši oziroma zakoniti skrbniki.
Je igra ušla iz rok?
Upokojeni klinični psiholog France Prosnik (zdaj varuh bolnikovih pravic v Mariboru) močno dvomi, da so se dijaki zavedali resnosti posledic. Zanj je to lumparija, a se hkrati sprašuje, koliko je v vsem zlonamernosti, koliko pa nagajivosti, čeprav je zadnji izraz zanj malce prešibek. Večkrat se namreč zdi, da igra uide izpod nadzora, ponavadi že v drugem ali tretjem koraku, opozarja: »To ne dopušča individualne psihološke analize, ampak se temu reče že psihologija množice, četudi gre za dve ali tri osebe. Eden predlaga, drugi izvede, tretji pa stoji zraven in se ne upre.«
»Prepovedane stvari so najbolj mikavne, posneti učiteljico in ravnatelja pri 'pregrešni' zadevi, pa je kot jagoda na smetani. Še posebno za dijaka šole, kjer službujeta oziroma poučujeta. Saj nam ni treba glede tega iskati kakšne posebne razlage, vedno je bilo mikavno kukanje skozi odprtino ključavnice,« je povedal Heliodor Cvetko, psiholog in psihoterapevt s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor. »Ampak to, da so posnetek takoj objavili, daje slutiti, da je šlo še za kaj drugega,« je dodal. Med mogočimi motivi iz ozadja vidi zasramovanje, maščevanje, izsiljevanje, hvalisanje ... »Upajmo, da ni šlo za poskus oziroma izrabo ugodne priložnosti za odstranitev nekoga iz pedagoškega procesa ali z delovnega mesta. Ali še kaj hujšega,« razmišlja Cvetko.
Zdaj, ko je afera pritegnila veliko pozornost, se po njegovem mnenju dijaki zavedajo resnosti posledic, saj gre za starejše mladoletnike, ki so sposobni dojeti vse razsežnosti storjenega. »Če ni šlo za načrtovano snemanje in objavo posnetka, pa lahko sklepamo, da v trenutku dogajanja niso razmišljali trezno, da niso razmišljali, kaj bodo s tem prizadejali posnetima osebama, pa tudi ne kakšne posledice lahko čakajo njih same. Najbrž jih je zajela evforija trofejnega posnetka, ko se je bilo preprosto treba pohvaliti, kaj je nekomu 'uspelo'.«
Intima kot vrednota
Cvetko meni, da bo treba spet opredeliti intimo kot vrednoto, da se je denimo ob uzrtju golote olikano obrniti vstran, umolkniti in držati jezik za zobmi, ne pa objaviti nekaj intimnega na spletu. »Ampak to zveni staromodno, mar ne? A vsaj za spoštovanje nekaterih temeljnih vrednot se bomo morali bolj potruditi.«
Mladi so glede objav na svetovnem spletu zelo nekritični, opaža France Prosnik. Opozoril je, da se dogajajo grobe kršitve zasebnosti, vendar sami sebi delajo največjo škodo. »Čezmerno izpostavljanje sebe je zelo dobro vidi v resničnostnih šovih. To so veliki junaki. Ne gre za to, kako ena skupina vodi gostilno, ampak kako se kaže. To je neke vrste ekshibicionizem, ki pa dobiva tako velike razsežnosti, da zasebnost sploh nima več nobenega pomena.«
Skrbno spremljati otroke
Z opisanimi problemi se bo, pravi Heliodor Cvetko, treba spopasti v procesu vzgoje in socializacije otrok, mladine in odraslih. »Opozarjati je treba na nevarnosti in pasti ter na pazljivo uporabo sodobnih telekomunikacijskih naprav in spleta. In seveda skrbno spremljati otroke, kako s tem ravnajo, in se glede na to odločati, kaj jim dati na razpolago in s čim vse jih opremiti. Tako kot so starši pred petdesetimi leti skrbno tehtali, kdaj lahko otroku zaupajo pipec, da ne bo z njim poškodoval sebe ali drugih, tako morajo današnji starši pretehtati, kdaj zaupati otroku kaj iz bogate ponudbe sodobnih telekomunikacijskih naprav,« meni Cvetko.
