Tiskane izdaje
Ljutomer – V Jeruzalemsko-ormoških goricah te dni brnijo bagri, med obnavljanjem vinogradov pa spet padajo tudi simboli jeruzalemskega krajinskega parka – terase. Zakon o kmetijskih zemljiščih za takšen poseg predvideva odločbo ministrstva, ki ga arhitekti omenjenih posegov, kot smo ugotovili, nimajo.
Na dogajanje v Cerovcu in na Maleku so nas opozorili posamezniki iz Društva Antona Puklavca, ki o terasah kot vrednotah Krajinskega parka Jeruzalem pripravljajo mednarodni posvet. Približno dva metra visoke terasne police z brežinami konveksnih oblik, ki so značilne za Jeruzalem, izginjajo na državni skladovi zemlji, katero upravlja družba P & F. Družba seveda ni največji sploh pa ne prvi »uničevalec« jeruzalemskih teras, ki vse od denacionalizacije počasi, zadnja leta pa precej hitro izginjajo.
Vzrok izravnav je ekonomski
Poglaviten vzrok izravnavanja teras, ki so jih na Jeruzalemu zaradi idealne petrografske zgradbe zemlje naredili v času državne komasacije zemlje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je po besedah mnogih poznavalcev razmer ekonomski: na hektaru vinogradniškega nasada, ki je urejen v terase, naj bi bilo kar 60 odstotkov manj dobička. Drugi strokovnjaki pravijo, da to na dolgi rok ne drži, ker imajo vinogradi na terasah precej daljšo življenjsko dobo. Mitja Herga iz P & F pravi, da je poleg ekonomike, vzrok da trta ponekod boljše uspeva v vertikalni ureditvi, saj so za nekatere vrste grozdja terase v zadnjem času postale prevroče: »Poleg tega je v zatravljenem delu terasnih brežin, ki jih je težko kositi, idealen prostor za ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico.« Herga pravi, da tradicijo teras vzdržujejo, saj so letos zasadili 16 hektarov terasastih vinogradov, prihodnje leto jih bo zasajenih nekaj manj.
Zmedeno ministrstvo
Tovrstno urejanje zemeljskih površin nadzoruje zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je napisan precej ohlapno. Zato smo za pojasnila prosili strokovnjake na kmetijskem ministrstvu, ki so poslali odgovor: »Ker gre pri ravnanju teras za zahtevno agromelioracijo, je skladno z 86. členom zakona o kmetijskih zemljiščih potrebno pridobiti odločbo ministrstva za kmetijstvo in okolje.« Tega na P & F nimajo, poznavalci razmer pa lahko povedo, da odločb pravzaprav ni imel nihče od tistih, ki so letos in v prejšnjih letih izravnavali več hektarov teras.
Čez dva dni so na ministrstvu odgovor na naša vprašanja spremenili. Ugotovili so, da v konkretnem primeru vendar ne gre za zahtevno agromelioracijo, poseg pa naenkrat tudi ni več onesnaževal ali drugače degradiral tal. Vseeno so zaradi našega poizvedovanja na P & F poslali svojega inšpektorja, ki je P & F naložil, naj do konca prihodnjega meseca pridobi potrebno dokumentacijo.
Teras je čedalje manj
P & F ima 579 hektarov vinogradov, od česar je terasastih še vedno približno 60 odstotkov, a glede na trende, tudi drugi večji vinogradniki, ki obdelujejo vinograde v jeruzalemskem krajinskem parku (Dveri-pax, Verus), do teras nimajo posebnega spoštovanja, bo lahko slika Jeruzalema čez čas precej drugačna. Za primerjavo: leta 1992 je Jeruzalem, d. o. o., (sedanji P & F) upravljal 600 hektarov vinogradov, od česar jih je bilo kar 95 odstotkov urejenih v terase.
Matej Mertik iz Društva Antona Puklavca opozarja, da se bo izguba teras kot pomembnega načina oblikovanja pokrajine v krajinskem parku na dolgi rok poznala na kulturni ponudbi krajine, ki je bila prav zaradi teras proglašena za krajinski park.
Ker ni sodelovanja, ni razprave, ni znanja, razvojne institucije pa podpirajo neprebojne kratkoročne projekte brez sinergičnega učinka, Mertik pravi, da ni nič nenavadnega, da pridelovalci vsak po svoje uravnavajo krajino v lastno korist brez širšega konsenza in razmisleka.
Geomehanik proti izravnavi
Poleg kulturnega pomena so terase pomembne tudi zaradi odvodnjavanj. Geomahanik Metod Kranjc ravnanja teras v Jeruzalemu ne pozdravlja, početje tistih, ki to delajo, pa ocenjuje kot pomanjkanje znanja: »Za polovico zemeljskih plazov je kriv človek, pri čemer se številka samo še povečuje.« Herga se s tem ne strinja in očitek o neukosti zavrača: »S plazenjem v vinogradih nimamo težav.«
