Tiskane izdaje
Ljubljana – V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila na Bahamih ustanovljena družba C & F Corporation. Njena direktorja sta bila Stane Glavan in Dušan Bele, ki ju z njunimi poslovnimi partnerji najdemo tudi v poslih s Factor banko, Binetom Kordežem in spornem Mercatorjevem projektu v Nišu.
Družba C & F Corporation je bila na Bahamih ustanovljena novembra 1992, njena direktorja pa sta bila Stane Glavan in Dušan Bele, kažejo podatki, ki jih je pridobil nemški časopis Süddeutsche Zeitung, z uredništvom Dela in drugimi medijskimi partnerji pa jih je delil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ).
Podatki ne razkrivajo lastništva podjetja, zato smo o tem povprašali Glavana. »Mislim, da je bila ustanoviteljica in lastnica družbe ciprska družba,« odgovarja. Dodaja, da se tega ne spomni dobro, ustanovitelj pa bi lahko bilo ciprsko podjetje Facim. Ta je bil ustanovljen dobro leto pred C & F Corporation ter je bil v lasti Glavana in njegovega poslovnega partnerja Borisa Milevoja. Ta je bil tudi prvi direktor ciprske družbe, medtem ko je Glavan postal zastopnik leta 2008, kažejo podatki iz ciprskega registra.
Zakaj so ustanovili družbo na Bahamih? Glavan odgovarja: »Na začetku devetdesetih let je vladala evforija, takrat so Slovenci ustanovili veliko offshore družb.« Po njegovih besedah so družbo ustanovili na zalogo, če bi se pokazala priložnost za posel zunaj Slovenije. »Vendar to podjetje ni naredilo nobenega posla, saj ni bilo nič pametnega za v roko prijeti. Ker z družbo nismo ničesar naredili, nobenih poslov in zato ni imelo smisla, smo nehali plačevati letno takso.« Po nam dostopnih podatkih je bila ta zadnjič plačana februarja 2006, družba pa je bila iz registra izbrisana dve leti pozneje.
Na vprašanje, zakaj so plačevali za podjetje, če ga niso potrebovali, je sogovornik odgovoril: »To plačilo je bilo minimalno, ne spomnim se natančno, morda nekaj sto evrov na leto. Vedno smo upali, da bomo naredili kakšen posel s tem podjetjem, a iz tega ni bilo nič. Delali smo druge posle, trgovske in investicijske posle v Sloveniji.«
Obsodba v zadevi Niš
Trgovske posle je po Glavanovih besedah delala tudi ciprska družba Facim: »Trgovali smo z različnimi vrstami blaga in je blago iz različnih krajev šlo čez Facim, denimo iz Slovenije v tujino.« Na vprašanje, ali so Facim prijavili davčnim oblastem, je odgovoril, da tega ne ve, saj je tovrstne zadeve urejal zdaj že pokojni pravnik Dušan Bele.
Družba Facim je v Sloveniji znana iz sojenja Zoranu Jankoviću, nekdanjemu predsedniku uprave Mercatorja, v zadevi Niš. Ciprskemu podjetju Facim je Mercator plačal 100.000 evrov za pridobitev gradbenih dovoljenj v Srbiji, vendar tega družba ni nikoli storila. V tem sojenju je prvostopenjsko sodišče obsodilo Milevoja na leto in pol pogojnega zapora, medtem ko je sodišče Jankovića oprostilo kaznivega dejanja zlorabe položaja.
Kopali luknjo v Factor banki
Stanko Glavan, Dušan Bele, Boris Milevoj in Boris Miklavčič so imeli skupaj štiri podjetja. Najprej so v začetku leta 1992, torej v istem letu kot C & F Corporation, ustanovili BSD nepremičnine, nato pa še Factor Leasing, Factor nepremičnine in BSD. Razen zadnje, ki je izbrisana, so vse druge končale v stečaju.
Bili so tudi tesno povezani s Factor banko. Med ustanoviteljicami te manjše ljubljanske banke je v začetku devetdesetih let bilo tudi avstrijsko podjetje CIM Export Import. »Za njim so stali poslovneži, ki so izvirali iz Iskre. Odšli so v zasebni sektor, kjer so se ukvarjali s finančnimi storitvami. Tu so imeli podjetje Factor leasing,« je v intervjuju za Delo pojasnil zadnji predsednik uprave Factor banke Ciril Dragonja. Glavan je povedal, da je imel v CIM Export Import manjši delež, poleg njega pa sta bila iz Iskre tudi Bele in Milevoj.
S Factor banko, ki jo je država po nadzorovani likvidaciji morala dokapitalizirati z 269 milijoni evrov, so bili tesno povezani tudi Factor leasing, Factor nepremičnine in BSD nepremičnine. Tako so k bančni luknji te banke, ki so jo pokrivali davkoplačevalci, prispevali tudi posli z omenjenimi družbami.
Factor banka je v stečaju Factor nepremičnin prijavila za 16,9 milijona evrov terjatev. Banka je namreč nasedla v nepremičninskem projektu v Podutiku, kjer je bil Factor nepremičnine investitor. Banka je posojilo za projekt odobrila leta 2009, torej po zaprtju C & F Corporation.
Akrobacije v Merkurju
Prav tako leta 2009 je bil Factor leasing udeležen v finančnih akrobacijah pri lastninjenju Merkurja. Od Merkurja je prevzel družbo HTC Dva, na katero je Kordež prenesel za več milijonov evrov premoženja. HTC Dva je tako v stečaju Factor leasinga prijavil za 157,5 milijona evrov, Merkur pa 24 milijonov evrov. Skupaj je stečajni upravitelj priznal za 189 milijonov evrov terjatev. Od tega je DUTB po prenesenih kreditih z NLB, Factor banke in Abanke prijavila za sedem milijonov evrov terjatev.
V stečaju BSD Nepremičnin pa je Factor banka prijavila za 1,3 milijona evrov. Stečajni upravitelj je s prodajo deset let starega alfa romea zbral devet tisočakov. Banka je bila torej poplačana 0,008-odstotno.
