Tiskane izdaje
Maribor – Na natečaju izbrani idejni načrt za obnovo Mariborskega otoka bo šel po dobrih šestih letih čakanja v občinskih predalih na izvedbo očitno na smetišče zgodovine. V županstvu Andreja Fištravca so se po naših informacijah navdušili nad drugo rešitvijo; da bi na otoku uredili naravno kopališče.
Na nedavnem odprtju razstave o Mariborskem otoku je župan Andrej Fištravec omenil, da bi se lahko pri iskanju rešitev za to kopališče zgledovali po lani odprtem športnem parku v Radljah ob Dravi, kjer so uredili prvo naravno kopalno jezero v Sloveniji.
Zgradilo ga je mariborsko podjetje Objem narave, ki sodeluje z avstrijskim podjetjem Biotop. Kot piše na spletni strani športnega parka Radlje, je bistvo delovanja naravnega kopališča, da za čistočo in kakovost vode skrbijo naravni sistemi oziroma biološka čistilna naprava, zato v vodo ni treba dodajati nobenih kemikalij.
Omejitev števila kopalcev?
»Vemo, da je neki projekt v igri, vendar s podrobnostmi nismo seznanjeni,« je povedal Anton Knez, direktor občinskega zavoda Športni objekti Maribor (ŠOM), ki upravlja kopališče Mariborski otok. V ŠOM po Knezovih besedah podpirajo vsak načrt, ki bi prinesel dolgoročno rešitev, saj je kopališče dotrajano in v stanju, v kakršnem je zdaj, dolgo ne bo več moglo obratovati.
Za vdrževanje in obratovanje so po podatkih Športnih objektov Maribor lani porabili dobrih 105.000 evrov, občina pa je prispevala le 5000 evrov za popravilo rolet. Leto pred tem je za sanacijo kopališča po poplavah plačala 75.000 evrov.
Glede zamisli, da bi na otoku uredili naravno kopališče, kar bi pomenilo tudi spremembo bazenske tehnologije, ima Knez nekaj pomislekov; predvsem je izpostavil, kako dolgo bi v takšnih bazenih trajala regeneracija vode in koliko kopalcev bi bilo lahko naenkrat v vodi. »Pred leti so k nam že prišli Avstrijci, ki so nam ponujali takšno tehnologijo, a na koncu iz vsega skupaj ni bilo nič,« je spomnil Knez.
Meni, da je tehnologija naravnega kopališča primernejša za manjše bazene oziroma bi v tem primeru morali omejiti število ljudi v bazenih. Vendar upravljavec želi, da Mariborski otok še naprej ostane namenjen širši množici, ne nazadnje je to edino javno poletno kopališče v Mariboru.
Prevelik zalogaj za občino
O prenovi kopališča govorijo že vrsto let; občina ima od leta 2008 v svojih predalih načrt celovite ureditve Mariborskega otoka, v kateri je arhitekturni biro Plan B poleg obnove bazenov predvidel tudi pokrit bazen na severni strani kopališke stavbe s pripadajočim programom – centrom dobrega počutja, fitnesom in restavracijo.
Po idejnem projektu je bila vrednost naložbe, ki je zajemala delno sanacijo objektov, gradnjo novega dela in ureditev območja s parkiriščem na levem bregu Drave, ocenjena na 13 milijonov evrov, za pripravo in izvedbo krajinsko-arhitekturnega natečaja pa je občina že porabila skoraj 80.000 evrov.
»Omenjeni projekt predstavlja prevelik finančni zalogaj za Mestno občino Maribor (MOM) in ni realno pričakovati, da bi ga lahko izvedla v doglednem času,« zdaj priznavajo na MOM. Zadnje čase, ko so na Mariborskem otoku izvajali le nujna sanacijska dela, so razmišljali tudi o obnovi kopališča v sedanjem obsegu (brez gradnje pokritega bazena), zdaj pa so v županstvu to zamisel očitno opustili.
»MOM bo kmalu izdala javni poziv za predlog rešitev problematike, ki bo upoštevala tudi zahteve po varovanju naravne in kulturne dediščine,« so povedali na občini, kjer pravijo, da se hkrati informirajo glede novih možnosti revitalizacije Mariborskega otoka.
