Tiskane izdaje
Litija – Od 246 baznih postaj, kolikor jih bo postavljenih ob železniških tirih, je po podatkih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) neusklajenih s prebivalci in občinami še šest. Med drugim ministrstvo še ni uredilo lastništva zemljišča v Črnomlju, na katerem so bazno postajo postavili brez soglasij solastnikov. Občinsko vodstvo Dola pri Ljubljani pa namerava obvestiti evropsko komisijo o domnevnih nepravilnostih pri financiranju evropskega projekta, vrednega 117 milijonov evrov.
Peripetijam okrog postavljanja baznih postaj, ki ga bo s sto milijoni evrov sofinanciral evropski kohezijski sklad, ni videti konca. Investitor si je privoščil pravo blamažo v Črnomlju, kjer so lani brez soglasij postavili bazno postajo na železniški postaji na zemljišču, ki meri 77.799 kvadratnih metrov in je sicer v solastništvu Slovenskih železnic, a hkrati tudi več kakor 50 fizičnih in pravnih oseb, med katerimi sta črnomaljska občina in novomeška družba Begrad. Direktorja DRSI Damirja Topolka smo vprašali, kako rešujejo zaplet z lastništvom zemljišča. »Bazna postaja je na železniškem območju. Glede na stanje v zemljiški knjigi se trenutno preverjajo historični izpisi, na podlagi katerih bo ugotovljeno dejansko stanje. Poudarjamo, da na tej parceli ni samo bazna postaja omrežja GSM-R, ampak tudi železniška postaja in železniška proga [zgrajena leta 1914, op. p.], ki sta obstoječi in določata železniško omrežje.« Vodstvo črnomaljske občine je o tem dogodku že dvakrat pisalo na novomeško območno enoto inšpektorata za promet, energetiko in prostor, vendar odgovora niso prejeli.
»Zraven hiš postaje ne bo«
Le streljaj od prvih stanovanjskih hiš v Lazah so septembra lani domačini preprečili postavitev antenskega stolpa za radijski signal GSM-R. Topolko je povedal, da s civilno iniciativo in z dolsko občino še niso našli kompromisne alternativne lokacije, čeprav jih je k temu pozval tudi varuh človekovih pravic. Dolski župan Janez Tekavc pa namerava o tem projektu obvestiti evropsko komisijo, saj ministrstvo za infrastrukturo oziroma DRSI za prestavitev lokacije zahteva plačilo 165.000 evrov, kar je za župana izsiljevanje. Tekavc je za Delo povedal, da tega zneska občina ne more plačati, prav tako pa ne more privoliti v to, da se trguje z zdravjem in varnostjo ljudi. »Če bodo stolp postavili sredi vasi, bomo s potekom tega projekta seznanili evropsko komisijo,« je odločen Tekavc, ki od njih pričakuje tudi odgovor, ali investitor prejeta finančna sredstva nekaterih občin morda ni prikazal kot svoj lastni denar pri realizaciji projekta. Na DRSI so pojasnili, da bi znašala prestavitev lokacije bazne postaje v Lazah, kjer že stoji betonski temelj, dobrih 46.000 evrov, a bi za sprejem signala GSM-R morali postaviti še eno, ki pa bi stala 139.000 evrov.
Pogajanja za ceno rušenja
V občini Mirna se je občinskemu vodstvu uspelo dogovoriti z DRSI za prestavitev bazne postaje iz bližine hiš v Gomili na nenaseljeno območje v gozdu proti Trebnjemu. Župan Dušan Skerbiš je za Delo povedal, da bo občina v dveh letih plačala 30.000 evrov z DDV in da je z dogovorom zadovoljen, saj je investitor sprva zahteval plačilo 92.000 evrov in DDV. Toda na DRSI so povedali, da bosta odstranitev in gradnja nove bazne postaje v primeru Gomile stali 24.000 evrov in DDV.
Po podatkih DRSI ostajajo neusklajene lokacije za bazne postaje še v naseljih Plave, Cesta, Laze ter v metliški občini načrtovane bazne postaje v Metliki, Gradcu in Dobravicah. Na predlog metliškega župana Darka Zevnika so občinski svetniki na četrtkovi seji sprejeli sklep, da občina za prestavitev spornih baznih postaj v Metliki in Gradcu skupaj nameni 30.000 evrov proračunskega denarja. Letos naj bi plačali 5000 evrov, preostalo prihodnje leto. Po besedah Zevnika bo strošek prestavitve lokacije v Dobravicah, kjer betonski temelj še ni bil ulit, prevzel investitor – ministrstvo za infrastrukturo.
