»Begunci ne predstavljajo nobene zdravstvene grožnje«

Rajtmajer je poudaril, da je drugi begunski val bistveno drugačen ne le zaradi večjega števila beguncev, ampak tudi zaradi precej bolj heterogenih skupin: »Prihajajo ljudje različnih narodnostni in različnih veroizpovedi. Pojavljajo se napetosti, poleg tega so ti begunci v veliko slabši psihofizični kondiciji, kot so bili begunci v prvem valu. Več je tudi otrok, nosečnic in starejših oseb.«

Ena izmed težav, ki jo opaža Rajtmajer, je, da imajo velike skupine nastanjene v enem prostoru. Konkretno v Celju so imeli sprva nastanitveni center v bivšem Kajuhovem domu pri nekdanji ekonomski šoli, kjer je bilo več manjših prostorov. To je z zdravstvenega vidika bolje, opozarja Rajtmajer: »Tam smo imeli tudi izolirnico, pa še lahko so bili ločeni glede na narodnost. Zdaj je nastanitveni center v eni od hal Celjskega sejma, kjer je v enem prostoru od 450 do 500 ljudi. To je bolj problematično z zdravstvenega in higienskega vidika.«

Kljub temu so tu po njegovem mnenju dobro uredili sanitarije in tuše, zdaj bi morali urediti še prostor za previjanje dojenčkov, Rajtmajer je predlagal še ločen prostor za dojenje.

V potencialni nevarnosti delavci

Rajtmajer je poudaril, da zdravstvene nevarnosti za lokalno prebivalstvo ni: »Begunci ne predstavljajo nobene zdravstvene grožnje za prebivalstvo. Morebitna okužba bi se lahko prenesla le na zaposlene, prostovoljce, policiste. Zato je treba njih zaščititi.«

Pristojne službe že preverjajo, ali so cepljeni proti hepatitisu A in B, tetanusu, tudi meningokoknemu meningitisu, trebušnemu tifusu in tuberkulozi. To pa ne pomeni, da bi kdor koli od beguncev katero koli od teh bolezni imel. V Celju tega niso ne zaznali ne laboratorijsko potrdili. Deloma tudi zato ne, ker so begunci v Celju premalo časa. Zdravstveni delavci sicer dobijo informacije od kolegov iz Hrvaške, je povedal Rajtmajer: »Begunce pregledajo tudi v drugih državah in nam posredujejo informacije o njihovem zdravstvenem stanju. Me pa skrbi, koliko so informacije iz tujine relevantne.«

Begunci za zdaj večjih zdravstvenih težav niso imeli. Večinoma so imeli manjše poškodbe, žulje, s hladnim vremenom se pojavljajo tudi respiratorne okužbe. »Pojavljajo se že tudi obolenja prebavil; driske, bruhanja in vročinska stanja. Imeli smo skupino beguncev, kjer je imela več kot polovica ljudi ta problem,« je povedal Rajtmajer. Naprej so šli takoj, ko je bilo mogoče. »Ljudi ne morete zadržati. Ko izvedo, da lahko gredo naprej proti Avstriji in Nemčiji, takoj vstanejo, ne glede na zdravstveno stanje.«

Delovanje po principu katastrof

Celjski zdravstveni dom seveda ni edini, ki pomaga na terenu in v nastanitvenih centrih. Vsi se srečujejo z že tako majhnim številom zaposlenih, čeprav Rajtmajer zagotavlja, da oskrba občanov zaradi begunske krize nič ne trpi: »Začasno lahko pokličemo na delo specializante, to smo storili v enem primeru. Lahko pokličemo tudi zasebnike, koncesionarje. Imamo tudi novo pediatrinjo.«

Vendarle pa to ne bodo prave rešitve, če se begunski val ne bo ustavil oziroma bo del beguncev ostal v nastanitvenih centrih. Rajtmajer pri tem opozarja, da bo oskrba beguncev verjetno naloga primarnega zdravstvenega sistema: »Če organizacija ne bi bila dobra, bi lahko nastale težave pri delovanju zdravstva.«

Pri tem je še dejal, da je bila velika napaka že storjena, ker vstopne in izstopne enote niso prevzeli tisti, ki znajo delovati v kriznih razmerah, po principu vojaškega zdravstvenega sistema: »Gre za delovanje po principu katastrof. In to bomo predlagali ministrstvu, naj torej ustanovi posebno operativno strokovno skupino zdravstvenih delavcev, ki so že delali s prebežniki v kriznih žariščih in bi tako lažje obvladovali večje nastanitvene centre po državi.« Dodal je, da je v takih primerih zelo pomembno, da zdravstveni delavci poznajo navade ljudi, ki prihajajo, tudi njihov jezik.