Bela krajina je lahko ob daljnovod

Črnomelj – Predsednik uprave Elektro Ljubljana Andrej Ribič opozarja, da je gradnja 2 x 110-kilovoltnega (kV) daljnovoda Kočevje–Črnomelj ogrožena zaradi nasprotovanja prebivalcev, ki še vedno zahtevajo vkop na štirih kilometrih trase.

Umestitvi 15,2 milijona evrov vrednega daljnovoda, ki je izjemno pomemben za razvoj belokranjskega gospodarstva, nasprotujejo prebivalci Krajevnih skupnosti (KS) Talčji Vrh in Petrova vas. Zahtevajo podzemno izvedbo v dolžini približno štirih kilometrov.

Predsednik uprave Elektro Ljubljana Andrej Ribič opozarja, da se posamezniki poigravajo z naložbo in usodo gospodarstvenikov ter da obstaja velika verjetnost, da gradnje te naložbe v vrednosti 15,2 milijona evrov sploh ne bo, za kar bodo ti ljudje morali prevzeti odgovornost.

Predsednik KS Talčji Vrh Tomaž Adlešič je za Delo povedal, da postavitev zračnega daljnovoda ne bodo dovolili, ker bi elektromagnetno sevanje lahko negativno vplivalo na zdravje. Poleg tega jih skrbi degradacija kulturnih in arheoloških znamenitosti ter naravnih danosti (antični Mitrej, kamniti otovski viadukt, arheološko najdišče, cerkev, kraške jame Stobe, studenec Cure, Otovski Breg s človeško ribico). Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je na strani krajanov in ne razume, zakaj jim doslej z okoljskega ministrstva niso pojasnili razlogov proti vkopu daljnovoda na vsega štirih kilometrih trase.

»Ljudem smo dokazali, da ne bo elektromagnetnega sevanja, potem pa so nam povedali, da jim bo daljnovod kvaril podobo zaradi turizma,« pravi Ribič in pojasnjuje, da daljnovoda na štirih kilometrih trase zaradi prevelikih stroškov ne morejo vkopati v zemljo, za kar pa v tem primeru niti ni potrebe. To se počne v urbanih središčih pa še to le v primeru, če druge možnosti ni, pravi Ribič.

Prepotreben za gospodarstvo

Umeščanje v prostor tega prepotrebnega daljnovoda za kakovostno in stabilno napajanje z elektriko celotne Bele krajine se vleče že vrsto let. Tamkajšnji gospodarstveniki zahtevajo takojšen začetek gradnje, kar pa se očitno še ne bo zgodilo tako kmalu, saj državni prostorski načrt (DPN), s katerim bi traso umestili v prostor, sploh še ni sprejet. Bela krajina se z elektriko napaja iz Novega mesta po trasi čez Gorjance in v primeru okvare nima rezervnega voda. Predsednik črnomaljske obrtno-podjetniške zbornice Stanislav Malerič svari, da bodo ljudje pomen zanesljive preskrbe spoznali, ko bodo tudi gospodinjstva več dni ostala brez elektrike. »Ta daljnovod je za gospodarstvo in gospodinjstva strateško pomemben,« pravi Malerič, ki upa, da bodo prebivalci in urejevalci prostora le našli kompromisno rešitev. »Naredili bi katastrofalno napako, če te naložbe ne bi bilo,« je prepričan tudi Vladimir Starešinič iz črnomaljskega podjetja Adria Dom.

Tudi ministrstvo proti vkopu

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so za Delo povedali, da sta bili preverjeni dve osnovni različici poteka daljnovoda od razdelilne transformatorske postaje Kočevja do širše okolice Črnomlja. Na območju črnomaljske občine so bile preverjene severna A, severna B, severna C in južna različica. V kasnejših fazah usklajevanja z okoliškimi prebivalci Črnomlja pa je bila izdelana še optimizacija severne A-različice in pet različic podzemne trase. Z ministrstva so povedali, da so prebivalcem ob trasi, civilni iniciativi in občinskim predstavnikom že večkrat pojasnili, da daljnovod na območju, kjer se približa stanovanjskim objektom na razdalji približno 90 metrov, ne vpliva na zdravje ljudi, zato kabelska izvedba ni utemeljena.

Po terminskem načrtu naj bi vlada spomladi potrdila predlog najustreznejše različice, nato bodo sledili priprava podrobnejših strokovnih podlag za osnutek DPN, javna razgrnitev osnutka, priprava stališč, pridobitev drugega mnenja nosilcev urejanja prostora in sprejetje uredbe v vladi. Po terminskem načrtu bi bil lahko DPN sprejet v prvi polovici leta 2017, so sporočili z MOP.