Bele strmine v temi

V Podkoren na progo FIS in drveti 70 kilometrov na uro - slep!

pon, 18.01.2016, 17:00

Nekaterim ni dano videti belih strmin, vendar to še ne pomeni, da na njih ne morejo uživati tako kot drugi smučarji, so včeraj dokazali slabovidni in slepi smučarji v Smučarskem centru Cerkno. Zaupanje med spremljevalcem in smučarjem je ključno.

Dan na snegu je slepim in slabovid­nim ter njihovim družinam na Črnem vrhu omogočil Lions klub Idrija, ki je zagotovil še številne spremljevalce. Pri nas sicer ni veliko slepih in slabovidnih smučarjev, priznava Kat­juša Koprivnikar z Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana: »To zahteva veliko organizacijo in tudi odgovornost. Težko je najti spremljevalce, ker pri videčih pogosto prevlada strah, da ne bodo zmogli. Ampak rekreacija je pomembna za vsakega človeka, zato iščemo možnosti tudi za slepe in slabovidne. Smučanje kot tradicionalni slovenski šport je ena od zelo primernih rekreativnih dejavnosti.«

Osmerici tistih, ki so sledili svojim spremljevalcem, poguma očitno ni manjkalo. »Pač se spustiš v temo. Ampak zame je pomembno, da grem hitro in da je lepo,« je povedala Jana, ki je prav tako poudarila zaupanje med dvojico, ki pravzaprav naredi enega smučarja: »Zaupati mu moraš, še preden obuješ smučarske čev­lje, kaj šele na smučišču.« Franci iz Žirovnice je nazadnje smučal samostojno, ko mu je ostalo osem odstotkov vida. Zadnjih pet let smuča slep s spremljevalcem. Njegovih izzivov pa si ne upa ponoviti vsak videč rekreativni smučar. »Petkrat na leto grem na Vitranc v Kranjski Gori. Moj največji izziv je, da pridem na prazno progo za FIS in dosežem hitrost kakšnih 70 kilometrov na uro. Končna strmina je pravi užitek,« je presenetil Franci. Priznal pa je, da raje smuča na praznih progah. »Pade lahko vsak, če se zaletiš v koga, pa ni dobro.«

Njegov spremljevalec Igor se tak­šnim dosežkom ne čudi, ampak vseeno izjemno spoštuje korajžo. »To je posebna sposobnost, da se popolnoma prepustite nekomu, ki ga ne srečujete vsak dan. Seveda so pomembne še tehnika in sposobnosti slepega. Temu primerno se prilagajamo širini smučišča in konfiguraciji terena,« obrazloži. Sledenje poteka z zvočno komunikacijo.

Igor Miljavec iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica opozarja, da vid ne bi smel biti ovira za dejavnost na različnih področjih. »Tako pokažemo, da da se lahko slepi normalno vključujejo v okolje. Hkrati pa tudi drugim omogočimo, da spoznajo slepoto. Da nato znajo pristopiti k slepim in slabovidnim, ker mislimo, da je to pri nas pravzaprav največja težava,« je poudaril.

Prijavi sovražni govor