Belokranjci nočejo električnih žic nad hišami

Elektro Ljubljana privržence vkopa svari, da se projekt lahko preneha, saj v izsiljevanja ne bodo privolili.

čet, 05.03.2015, 09:00

Črnomelj – Včeraj sta v Črnomlju potekala predstavitev različic in hkrati protestni shod proti umestitvi 2 x 110-kilovoltnega (kV) daljnovoda Kočevje–Črnomelj v neposredno bližino stanovanjskih hiš. Ljudje zahtevajo, da so žice nad vasmi Grič, Doblička Gora, Mavrlen, Stražnji Vrh, Rožič Vrh in Rodine v dolžini štirih kilometrov vkopane.

Umeščanje v prostor tega prepotrebnega daljnovoda za kakovostno napajanje z elektriko celotne Bele krajine se vleče že vrsto let. Gospodarstveniki, kolikor jih je v tem delu države še ostalo, zahtevajo takojšen začetek gradnje. Predsednik črnomaljske obrtno-podjetniške zbornice Stanislav Malerič je povedal, da Bela krajina nujno potrebuje daljnovod, saj območje, ki se z elektriko napaja iz Novega mesta, trasa pa poteka čez Gorjance, v primeru okvare nima rezervnega voda. »Nekateri dobesedno rušijo naš razvoj,« pravi Malerič.

Zahtevajo vkop

Prebivalci v Krajevnih skupnostih Dobliče, Talčji Vrh, Petrova vas in okoljsko društvo Proteus pa pričakujejo takšno umestitev, da daljnovod ne bo imel škodljivih vplivov na okolje. Zahtevajo, naj se del daljnovoda vkoplje v zemljo, s čimer bi ohranili neokrnjeno podobo pokrajine in zdravje. Predsednik društva Proteus Niko Šuštarič je prepričan, da je v svetu tako imenovano kabliranje v porastu, saj dolgoročno predstavlja boljšo rešitev od nadzemnih vodov. Vkop daljnovoda na spornih štirih kilometrih podpira tudi vodstvo tamkajšnje občine z županjo Mojco Čemas Stjepanovič na čelu. Na shodu je bilo tudi slišati, da se Bela krajina po lepoti lahko primerja s Švico in da je prihodnost tega dela države v turizmu, zato daljnovoda po zraku na delu sporne trase ne bodo dovolili.

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in na Elektru Ljubljana (investitor) so prepričani, da je s takšnim načinom delovanja ogrožena gradnja daljnovoda. Na MOP so pojasnili, da je bil predlog najustreznejše rešitve lani sredi leta javno razgrnjen. V okoljskem poročilu je zapisano, da škodljivih vplivov na ljudi, kulturno dediščino, naravo, kmetijstvo in gozdarstvo ter škodljivega vpliva na vode ni, a so lokalni prebivalci kljub temu začeli nasprotovati predlagani severni A-trasi, ki je po strokovni presoji z vseh vidikov najustreznejša.

Nobena trasa ni družbeno sprejemljiva

Občina Črnomelj je novembra lani na ministrstvo posredovala predlog za optimizacijo severne A-trase, ki jo je podrobno (v dveh podvariantah) proučil izdelovalec študije variant in jo v začetku leta tam predstavil, a tudi tej krajani naselij ob njej nasprotujejo. Doslej je bilo samo na območju črnomaljske občine proučenih že pet variant: severna varianta A, severna varianta A 1.1, severna variante A 1.2, severna varianta B in severna varianta C – južna varianta, a nobena ne doseže takšne družbene sprejemljivosti, ki bi bila za krajane vsaj pogojno sprejemljiva.

»Dodatnih variant v tem delu v prostor ni več mogoče umestiti,« pravijo na MOP in zatrjujejo, da se daljnovod ne približa nobeni hiši na manj kot 90 metrov. Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je bil precej bolj neposreden in je za Delo povedal, da zaradi ostrih nasprotovanj izvedbe projekta očitno še zelo dolgo ne bo in da je resno ogrožena celo njegova izvedba. »Jasno smo jim povedali, da vkop daljnovoda v zemljo ne pride v poštev, ker je to predrago. V izsiljevanja posameznikov ne bomo privolili,« je odločen Ribič.

Prijavi sovražni govor