Bembič ostaja pravobranilec, le plačo bo imel nekoliko nižjo

Lucijan Bembič ostaja državni pravobranilec. Ni bil razrešen, čeprav je za dva dni zamudil z vložitvijo tožbe v zadevi Tovarna sladkorja Ormož, zaradi česar mora naša država vrniti EU 8,7 milijona evrov pomoči. Zaradi te napake bo leto dni prejemal le 20 odstotkov nižjo plačo.

Takšna sta julijska odločitev disciplinske komisije druge stopnje in epilog afere, ki je izbruhnila v začetku leta, ko so se začeli postopki za iskanje odgovornih v primeru ormoške tovarne sladkorja. Vlada je februarja lani podala državnemu pravobranilstvu usmeritve za ničnostno tožbo na Sodišču EU proti sklepu evropske komisije, da mora Slovenija vrniti 8,7 milijona evrov pomoči. Tožbo, za pripravo katere sta bila na voljo dva meseca, je Bembič oddal dva dni prepozno, zato jo je sodišče zavrglo.

Da je disciplinski organ sprejel takšno odločitev, so nam potrdili na pravosodnem ministrstvu, kjer so po prvotni odločitvi disciplinske tožilke Lucije Gorišek Perc, da proti Bembiču ne bo uvedla disciplinskega postopka, vztrajali, da se to zgodi, saj za to obstaja izrecna pravna podlaga. Disciplinski postopek je zdaj končan in disciplinska komisija ni upoštevala predloga zdaj že nekdanjega generalnega državnega pravobranilca Boštjana Tratarja, ki mu je julija potekel mandat, naj Bembiča razreši, ampak se je odločila zgolj za znižanje plače.

Novo vodstvo

Lucijan Bembič je bil v preteklosti celo prvi človek državnega pravobranilstva, vodil ga je dva mandata, in sicer od leta 1998 do 2010, ko ga je na tem položaju nasledil Boštjan Tratar. Toda Tratarju je julija potekel mandat, nov generalni državni pravobranilec ali pravobranilka pa še ni izbran oziroma izbrana. Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da so postopke imenovanja novega generalnega državnega pravobranilca začeli pravočasno, saj je bil razpis za to mesto objavljen aprila – torej več kot tri mesece pred iztekom mandata Boštjana Tratarja.

Vlada zdaj pripravlja mnenja o prijavljenih kandidatih. Ti so štirje, poleg Tratarja še pravobranilec Jurij Groznik ter pravobranilki Anamarija Zajc Kovačič in Neva Aleš. Na eni izmed septembrskih sej vlade bo znana izbira pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, zadnjo besedo pri imenovanju novega generalnega državnega pravobranilca pa ima državni zbor. Do njegovega imenovanja to institucijo vodi Tratarjeva namestnica Mateja Selih, pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.

Tektonske spremembe

Toda pravobranilstvu se obetajo pomembne spremembe, saj ga takšnega, kot ga poznamo zdaj, v prihodnje menda ne bo več. Pravosodno ministrstvo je v javno obravnavo posredovalo predlog zakona o državnem odvetništvu, ki ukinja državno pravobranilstvo. Državno odvetništvo, kot skrbnik finančnih in drugih interesov Slovenije, naj bi bilo po novem organ v sestavi pravosodnega ministrstva, tudi prvi človek odvetništva, to je generalni državni odvetnik, bo v celoti odgovoren ministru. Državni pravobranilci izgubljajo status funkcionarjev in postajajo javni uslužbenci, funkcionarski status naj bi ohranili le generalni državni odvetnik in njegova namestnika.

Da je pri odločitvi ministra Klemenčiča o preoblikovanju državnega pravobranilstva v državno odvetništvo zelo pomembno vlogo odigral tudi primer Tovarne sladkorja Ormož, ni dvoma. Kako globoki bodo rezi v sedanjo ureditev, bo predvidoma znano jeseni po končani javni obravnavi in vladni potrditvi novega predloga zakona.