Tiskane izdaje
Celje – Malo pred poldnevom v ponedeljek 6. oktobra je iz hiše nasproti Rakuschevega mlina stopil Celjan. Tedaj je iz mlina priteklo pet moških z nahrbtniki. Prečkali so železniško progo in zbežali proti mestu. Ko se je občan uro kasneje vračal domov, je bil mlin že v plamenih. Gasilci so gasili, Celjan pa je med radovedneži opazil štiri izmed petih moških. Pokazal jih je policistom.
Na celjsko tožilstvo je policija neznanega storilca ovadila zaradi povzročitve splošne nevarnosti ob požaru Rakuscehevega mlina. Vodja tožilstva Ivan Žaberl pravi, da bo tožilstvo počakalo, če bo policija ovadbo dopolnila z imeni osumljenih. Toda po pogovorih s številnimi občani lahko dogodke pred požarom, ki je pomenil izgubo zaščitenega in zdaj že porušenega spomenika kulturne dediščine, razmeroma podrobno opišemo.
Moški, ki so na dan požara bežali iz mlina, so teden dni prej v Celje prispeli iz Romunije. Naselili so se v mlinu in si v drugem nadstropju postavili dva šotora. Tam jih je videl tudi uslužbenec Mestne občine Celje (MOC), ki je mlin nadzoroval. V tretjem nadstropju mlina so že od prej bivali trije Slovaki. Mesec dni pred požarom, v začetku septembra, so dva obravnavali tudi policisti in ju zaradi nedovoljenega bivanja v mlinu ovadili tožilstvu.
Ozemeljski prepiri
Teden dni po požaru je eden izmed Romunov dejal, da je požar zanetil eden izmed Slovakov. Tistega dne je namreč zažgal enega izmed romunskih šotorov. Ko je zagorelo, so Romuni iz Rakuschevega mlina zbežali, požar pa se je hitro razširil na ves objekt. Nekateri celjski brezdomci vedo povedati, da so se Romuni in Slovaki prepirali o tem, kje v Celju bo kdo beračil, saj naj bi imeli Romuni boljše lokacije in so naberačili več, najbolj donosnih lokacij pa niso hoteli deliti s Slovaki.
Obstaja tudi možnost, da mlin ni zgorel zaradi požiga šotora, temveč zato, ker so berači v stavbi kurili na lesenih tleh, da so se greli in kuhali. Zaradi tega je v mlinu večkrat gorelo že prej. »Intervenirali smo dvakrat v letu 2012 in enkrat v aprilu 2014. Manjši požari so bili hitro pogašeni,« pravi poveljnik Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik.
Dogodkov tik pred požarom 6. oktobra niso posnele varnostne kamere sosednje trgovine Lidl, pred katero so stanovalci mlina redno beračili, ker menda njihov varnostni sistem tistega dne ni deloval. Je pa Lidl zaradi nevarnosti porušitve mlina po požaru trgovino zaprl in jo spet odprl decembra, ko je občina mlin porušila. Pričakovati je, da bo Lidl za izpad dohodka zahteval odškodnino.
Organizirano beračenje
O problematiki beračenja tujcev v Celju smo vprašali na Policijsko postajo Celje (PPC) in preko tiskovne predstavnice nam je pomočnik komandirja Robert Vipotnik Sirc odpisal, da so v Celju leta 2013 obravnavali 7, v letu 2014 pa 14 primerov nedovoljenega beračenja, torej beračenje na vsiljiv ali žaljiv način. Prosjačenje z iztegnjeno roko in kleče za miloščino ni prekršek in policija ne sme ukrepati.
»Tujci, ki beračijo v Celju, so večinoma državljani Slovaške, nekaj je državljanov Romunije. Gre za tujce, ki so vstopili v Slovenijo kot turisti in lahko brez dovoljenja za prebivanje v Sloveniji bivajo do tri mesece v obdobju šestih mesecev. V Celju so to večinoma slovaški Romi, to pa je njihov življenjski slog. Vsak mesec se vračajo na Slovaško, kjer prejemajo socialno pomoč,« je pojasnil pomočnik komandirja PPC.
Celjanov ne motijo
Občani prijavijo le, če opazijo, da berači otrok, sicer pa se Celjani pritožijo, če opazijo, da policisti berače obravnavajo. Policistom pravijo, da jih berači ne motijo. Doslej PPC tudi ni zaznala primerov prepovedanega organiziranega ali prisilnega beračenja, v pogovorih pa jim berači zagotavljajo, da beračijo zase oziroma za svoje družine, ki jim pošiljajo denar.
Vipotnik Sirc je pojasnil tudi, zaradi česa največkrat obravnavajo berače: »Večina kršitev tujcev, ki beračijo v Celju, je povezanih z vstopom v Slovenijo brez veljavnih dokumentov za prestop državne meje in z neprijavo za turistično bivanje v Sloveniji. Zato je veliko glob po zakonu o tujcih in zakonu o prijavi prebivališča. Prejeli smo tudi naznanitev kaznivega dejanja z Mestne občine Celje, ker so se tujci naselili v njihov zapuščen objekt in obravnavali smo tudi nekaj manjših tatvin hrane v trgovinah.«
