Berlinski zid ob slovenskih avtocestah

Ljubljana, Celje – »Katastrofa. Gre za skrajni odraz razpada sistema prostorskega načrtovanja in urejanja prostora pri nas. Izvedene so brez prostorske presoje in poglobljenega premisleka na podlagi okoljskega monitoringa,« o protihrupnih ograjah, ki jih ob slovenskih avtocestah postavlja Dars, pravi krajinska arhitektka Maja Simoneti.

Simonetijeva, ki deluje na nevladnem Inštitutu za politike prostora (Ipop), se sprašuje, kako bomo s takšnimi posegi preprečevali nadaljnjo degradacijo prostora. Kaj bo, ko bodo ljudje tudi na drugih odsekih začeli zahtevati podobne ukrepe? »Posredno je zanimivo tudi, kdo s takšnim načinom dela služi,« dodaja.

Denar je bilo treba hitro porabiti

Protihrupne ograje v skupni dolžini 31 kilometrov in njihov videz motita celo ljudi v bližini avtocest. Največ pritožb je v Celju in okolici, kjer bo ob avtocesti mimo mesta med Arjo vasjo in Dramljami postavljenih več kot 18 kilometrov ograj. V Darsu trdijo, da gre za upoštevanje domače uredbe o hrupu v okolju ter evropske direktive o preprečevanju in zmanjševanju škodljivih učinkov, ki so posledica izpostavljenosti hrupu v okolju. Operativne programe varstva pred hrupom pripravi ministrstvo za kmetijstvo in okolje, sprejme jih vlada. Podlaga zanje je študija obremenitev s hrupom, ki upošteva napovedi za deset in 20 let ter predloge za varstvo pred hrupom z lokacijami, dolžinami in višinami protihrupnih ograj. Takšna študija je bila izdelana tudi za odsek avtoceste Celje–Arja vas.

Zaradi neestetskih ograj so se nekateri Celjani obrnili na skupino aktivistov Urbane gverile Celja. Njihov predstavnik je oster: »Turist pri Celju na avtocesti opazi berlinski zid, po višini podoben zidu med Gazo in Izraelom. Takšnih ograj drugod ni, pri nas nastajajo s hitro porabo evropskih sredstev, ko ni bilo časa za estetiko, ampak za zaslužek.«

V Darsu dodajajo, da je izvedba protihrupnih ukrepov na petih odsekih avtocest vključena v operativni program prometne in okoljske infrastrukture 2007–2013. S 85 odstotki denarja jih sofinancira kohezijski sklad. »Sredstva so namenska. Če jih ne bi porabili, bi ostali brez njih in bi morali dela v prihodnosti verjetno izvesti z lastnimi sredstvi,« pravijo v Darsu.

O višini ograj dodajajo, da so usklajene s študijo obremenitev. Tip ograj so določili med načrtovanjem, pri čemer so sodelovali projektanti, krajinski arhitekti in drugi. Krajinski arhitekti so barve ograj določili tako, da se skladajo z okolico – hribovji, travniki, vkopi – in da so primerne za voznike. Kljub vztrajanju nam v Darsu niso izdali, kateri krajinski arhitekti so sodelovali. Pojasnili pa so, zakaj jih postavljajo tudi ob gozdovih in travnikih: »Zaradi fizikalnih lastnosti širjenja zvoka oziroma načina, kako se hrup širi v prostoru, jih je treba za doseganje ciljne vrednosti zmanjšanja hrupa postavljati tudi na takšnih mestih.«

Nekoč skrbno, danes v naglici

Stroka se čudi. Maja Simoneti pravi, da so presenečeni nad višino in podobo ograj, predvsem pa nad izvedbo na dolgih odsekih cest, tudi mimo redko poseljenih območij. Spominja se, da je bilo med načrtovanjem avtocestnega križa veliko pozornosti namenjene protihrupni zaščiti. V devetdesetih letih so odločanje o izvedbi, izbiri tehnologije, materialov, barv in podrobnih detajlov podprli s številnimi študijami in razpravami. O protihrupni zaščiti so razmišljali z vidika vodenja prometa ter počutja šoferja in potnikov med vožnjo, oblikovanja cestnega prostora ter vplivov na obcestni prostor in krajino, zasaditev in ozelenitev.

»Veliko znanja in napora je bilo vloženega v raziskovanje, kako bodo protihrupne ograje dodatno gradile značaj slovenskih avtocest in dograjevale identiteto slovenske krajine. Ob najnovejših gradnjah pa se zdi, da se s protihrupno zaščito nihče ni pretirano ukvarjal ne z vidika oblikovanja ne z vidika počutja šoferja in potnikov,« meni Simonetijeva.

Pomemben se zdi tudi pogled na ograje z zunanje strani: »Obstaja dvom, da se je pred gradnjo dovolj premislilo, za kakšno ceno bivanjskih razmer se pred hrupom pravzaprav ščitijo posamezni bivalni objekti, ki stojijo tako rekoč tik za novimi protihrupnimi ograjami.«

Zamudnejše čiščenje snega

Kako bodo z odsekov, kjer bodo visoke protihrupne ograje to oteževale, po novem odstranjevali sneg? V Darsu pojasnjujejo, da ga bodo s pluženjem odlagali med betonsko varnostno ograjo in protihrupno ograjo do vrha armiranobetonskega dela protihrupne ograje. Ob močnejših padavinah bodo sneg plužili na odstavne pasove, od tam pa odstranjevali s pomočjo rezkarja in nalagali na tovorna vozila ter odvažali na deponije.