Bevško: iz hiše obupa v hišo upa Zarja

Nove bivalne enote v Bevškem: prvi stanovalci bodo prvi sosedje iz lesenjače; ta bo kmalu padla.

Objavljeno
28. januar 2016 20.10
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Hišo ljudi z roba, Bevško 19 v Trbovljah, občina iz hiše obupa preureja v hišo upa Zarjo, v kateri bodo imeli uporabniki možnost začeti živeti na novo, pravijo na občini. Osem bivalnih enot v Zarji bo vseljivih na pomlad, prvi prebivalci pa bodo prvi sosedje iz najbližje lesenjače. V njej biva sedem stanovalcev, ki pa se selitve ne veselijo enako.

Bevško 19, v katerem je občina čez zimo poskrbela za odvodnjavanje, sanitarije, ogrevanje, električno napeljavo in drugo infrastrukturo, so v minulih mesecih izpraznili, v lesenjači s hišno številko 12a pa še biva sedem ljudi. V naslednjih mesecih jo bo občina porušila, za kar je v proračunu 2016 namenjenih 34.000 evrov. Skupaj z lanskimi vlaganji znesek že presega 80.000 evrov. Območje bodo zatravili, o njegovi novi namembnosti pa se bodo odločali skupaj s krajevno skupnostjo.

Sedmerico bodo, kot rečeno, iz lesenjače s hišno številko 12 a preselili na devetnajstico z osmimi eno- ali večposteljnimi bivalnimi enotami s skupno kopalnico, sanitarijami in kuhinjo ter dnevnim prostorom. Ponudili ji bodo pogodbe za šest mesecev z možnostjo podaljšanja.

Lojze Lončarič je le eden od njih. V lesenjači s skupnimi sanitarijami biva na manj kot desetih kvadratih že sedem let; doma je iz Šentjurja in prejema socialno pomoč, saj mu zdravje že dlje časa ne služi. Najem sobe ga stane dvanajst evrov, ne pritožuje se, rad bi se selil, toda ne v sobico, kjer ne bo smel imeti niti hladilnika niti štedilnika. »To je vse, kar imam in niti tega ne bom smel odnesti na devetnajstico, ker bo tam skupna kuhinja,« pripoveduje v upanju, da bodo na občini morda le našli kaj drugega zanj: »Ne potrebujem nič več kvadratov, kolikor jih imam, le kuhal bi si še vedno rad sam.« Nasprotno pa Drago Špitaler, ki je nekoč imel težave z odvisnostjo, komaj čaka selitve v nove prostore.

Na trboveljski občini pravijo, da želijo stanovalcem lesenjače s selitvijo v prenovljeno Zarjo omogočiti čim lažjo vključitev v okolje, iz katerega izhajajo. A za res učinkovito reševanje njihovih stisk bi bilo najbrž treba prisluhniti vsakemu posebej ...

Sicer pa bivalne enote v Bevškem niso zadnja postaja ljudi. »Uporabniki bodo imeli možnost prijave na razpis za najem neprofitnega stanovanja.Vse je odvisno od njihovega interesa za izboljšanje bivanjskih razmer,« pojasnjujejo na občini.

Čeprav bo bivanje v enotah končno dostojno človeka, pa Bevško ostaja socialno geto, saj si še vedno deli dvorišče z bivalnim zabojnikom, ki ga je občini za pomoč pri reševanju socialnih težav pred osmimi leti podarilo slovensko mednarodno združenje žensk Sila. Do danes ga je občina odstopila šestim uporabnikom - kot namestitev po prihodu iz zapora ali zaradi deložacij. V povprečju ostanejo v njem od enega do dveh let. Tako kot v druge bivalne enote, tudi vanj prosilce nameščajo na podlagi vloge za dodelitev ali priporočila Centra za socialno delo, najemno pogodbo pa tudi v teh primerih sklenejo za določen čas - šestih mesecev z možnostjo podaljšanja.

Kot smo še izvedeli, bo občina samski dom bivših trboveljskih gradbincev v zgornjem delu mesta, ki je bil sprva predviden za novo domovanje ljudi iz bevškega »geta«, spet ponudila naprodaj. Prodaja objekta s s tri tisoč kvadratnimi metri zemljišča za izklicnih 105.000 evrov se je lani izjalovila, posebnega interesa za nakup pa tudi letos ni, zato bodo novega lastnika iskali prek javnega razpisa. V objektu še vedno začasno biva enajst ljudi.