Tiskane izdaje
V soboto je stopila v veljavo nova vladna uredba o enostavnih in nezahtevnih objektih, ki je vzbudila pravi vihar med vsemi slovenskimi urbanisti, arhitekti, geodeti, krajinarji. Skupina Odgovorno do prostora! je javno pozvala vlado in vse v državi, da je nova uredba (ki je v soboto hkrati s svojo veljavnostjo legalizirala na tisoče nedovoljenih gradenj) izjemno škodljiva za dolgoročni razvoj Slovenije in katere izvajanje bi morali nujno zadržati.
Z novo uredbo so kot nezahtevne gradnje dopuščene tudi take, ki so večetažne, športna igrišča v velikosti do 10.000 kvadratnih metrov, zidanice do velikosti 80 kvadratnih metrov, stavbe s površino do 150 kvadratnih metrov. Skupina Odgovorno do prostora! očita vladi in ministrstvu za infrastrukturo in prostor, da sta novo uredbo pripravljala skrivaj in jo do javne objave v uradnem glasilu skrivala pred javnostjo. Če bi bila uredba v javni razpravi, kot to zatrjujejo na ministrstvu, potem zagotovo ne bi nihče podprl 8. člena uredbe, ki je v nasprotju z 11. členom zakona o prostorskem načrtovanju, po katerem je edino občina pristojna za določanje pogojev umeščanja posegov v prostor.
»To je izvirna pristojnost občine. V tej točki je uredba neustavna. To presega problem urbanizma,« je za Delo dejal krajinski arhitekt zaposlen na novomeški občini Izidor Jerala, prvopodpisani pod protestno pismo večine najpomembnejših urbanistično-arhitektnih zbornic, inštitutov, fakultet in društev, povezanih v skupino Odgovorno za prostor! Uredba ni zapisana v pravnem jeziku te države. Nezahtevnih in enostavnih objektov niso klasificirali po zahtevah sicer obvezne uredbe o klasifikaciji vrst objektov, zato takih objektov ne bo mogoče v celoti evidentirati in o njih na standardiziran način zbrati podatkov.
Do zidanice tudi
»Večnadstropno zidanico, veliko tudi 80 kvadratnih metrov, lahko zgradite, četudi nimate vinograda, na primer,« je ogorčen Jerala. »V novomeški občini smo s prostorskim načrtom decembra 2009 dovolili gradnjo zidanic na stavbnih zemljiščih.« Jerala razlaga, da v občini s 3500 zidanicami v zadnjih treh letih novih črnih gradenj ob vinogradih ni več: »Vsakdo, ki jo je hotel graditi, je moral izkazati določeno površino vinograda. Zdaj je ta pogoj odpadel in nas skrbi, kaj se bo zgodilo. Če nekdo začne izdajati dovoljenja za gradnjo zunaj predvidenih območij, nam bodo vse naokrog začele rasti zidanice.«
Uredba je tudi pri arhitekturnem videzu zelo nezahtevna, saj predpisuje le, da novi objekti ne smejo kvariti okolja in ne smejo oblikovno odstopati od že zgrajenih objektov v okolju. Nikjer ni predpisana minimalna velikost zemljišča kot pogoj za določen enostaven objekt. »To je prav gotovo najbolj nenavadna rešitev v Evropi,« trdi Jerala.
Boris Kočevar iz urada za urejanje prostora v urbanistično najbolj oblegani piranski občini pojasni, da za enostavne objekte po zakonu sploh ni treba imeti gradbenega dovoljenja, za nezahtevne objekte pa ja, vendar nova uredba postavlja bistveno ohlapnejše pogoje zanje. Tako je mogoče graditi stavbe od 40 do 150 kvadratnih metrov površine in visoke od pet do šest metrov. »To je več, kot dopuščamo pri običajni gradnji stanovanjskih hiš v občini. Prostor v piranski občini je že zdaj pretirano pozidan in poseljen. S tako uredbo je konec vsega nadzora.«
Občine bodo pravico iskale
Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je na naša vprašanja odgovoril: »Skrb je nepotrebna in pretirana. Sprememba v novi uredbi je samo v tem, da drugače opredeljuje posamezne enostavne in nezahtevne objekte in natančneje opredeljuje pojem »vzdrževalna dela«. Namen je bil preprečiti nejasne in konfliktne situacije. Te objekte bo mogoče na enostavnejši način graditi, vendar še vedno upoštevaje vse pogoje in omejitve iz zakonodaje. Gradnja enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih je bila mogoča že doslej. Ne drži, da smo z uredbo povozili občinske prostorske načrte. Zelo jasno smo napisali, da se določbe uredbe uporabljajo le v primeru, ko so za investitorje ugodnejše, kar se nam zdi pravilno, saj bi drugače na območju države ustvarili 211 različnih prostorskih praks. Sicer pa nobena uredba ali predpis ni zabetoniran za zmeraj.«
Ministrstvo je hkrati zavrnilo nekatere očitke skupine Odgovorno do prostora!. Osnutek uredbe je bil po pojasnilih ministrstva objavljen na njihovih spletnih straneh že septembra 2011 in dan v javno razpravo. Pripombe so po navedbah ministrstva poleg drugih dale tudi strokovne organizacije (npr. Inženirska zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, skupina Odgovorno do prostora ter druge organizacije s področja graditve in urejanja prostora) in investitorji, tako podjetja kot fizične osebe. Ministrstvo je, kot pojasnjuje, velik del pripomb upoštevalo, vseh pa zaradi zelo različnih (nezdružljivih) interesov pripomb dajalcev ni moglo.
Poleg tega pravijo, da so »v zakonu o graditvi objektov še vedno ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi se objekti gradili tako, da bi to vplivalo na njihovo varnost«. Tako je na primer za gradnjo enostavnega in nezahtevnega objekta, s katero bi se posegalo v konstrukcijo ali nosilne dele objekta, potrebno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo. Še vedno je treba spoštovati gradbene predpise po zakonu o graditvi objektov.
Ministrstvo opozarja, da uredba opredeljuje le pogoje umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, o vrsti dopustnih objektov pa odloča prostorski akt oziroma drug občinski predpis. Če ta prepoveduje gradnjo takšnih objektov ali dovoljuje samo določeno vrsto objektov na konkretnem zemljišču, investitor – kljub izpolnjevanju pogojev o razvrstitvi – objekta ne sme postaviti. In ko gre za varovanje posebnih vrednot (kulturna dediščina, naravna dediščina, varstvo okolja in voda, varovalni pasovi infrastrukture ipd.), je tudi za objekte, za katere uredba ne zahteva gradbenega dovoljenja, treba pridobiti ustrezna soglasja, so pojasnili na ministrstvu.
