Biosferno območje Mure bo treba znati izkoristiti

Evropska Amazonka: da je vlada potrdila predlog razglasitve Biosfernega območja Mura, je potrebovala leto dni.

Objavljeno
23. oktober 2016 22.12
Jože Pojbič
Jože Pojbič
Murska Sobota - Potem ko je pomurska kmetijsko-gozdarska zbornica s svojim nasprotovanjem kar leto dni preprečevala, da bi vlada potrdila že pripravljen predlog razglasitve Biosfernega območja Mura v Unescovem programu Človek in biosfera (Man and biosphere - MAB), so kmetje prejšnji teden le popustili. Vlada je tako potrdila predlog in začenja se postopek v Unescu.

Predlog bo moralo okoljsko ministrstvo zdaj vložiti na sekretariatu programa MAB in počakati na odločitev, vendar dvomov o tem, da bo Unesco predlog potrdil in biosferno območje razglasil, ni. Razglasitev se namreč pripravlja že od leta 2011, ko so okoljski ministri Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije v Budimpešti podpisali deklaracijo o ustanovitvi skupnega petdeželnega Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava. Hrvaška in Madžarska sta pohiteli in sta vsaka na svoji strani ob Muri in Dravi biosferno območje razglasili že leta 2012, Slovenija bo zdaj tretja, ki bo v Unescu vložila predlog za razglasitev svojega dela rezervarta te tako imenovane evropske Amazonke. Ko bo razglašen v celoti, bo Biosferni rezervat MDD edini v programu Človek in biosfera, ki se bo na približno 700 kilometrih raztezal skozi pet držav na površini slabih milijon hektarov rečnega in obrečnega sveta.

Razcvet ob Muri

Unescov sistem biosfernih rezervatov ne prinaša novih varstvenih režimov, ampak gre za nekakšno krovno povezovanje drugih načinov varovanja naravnih vrednot in spodbujanja trajnostnega razvoja na razglašenih območjih. Namen biosfernih območij je vzdrževanje ekosistemov, omogočanje družbeno-ekonomskega in ekološkega trajnostnega razvoja regije, spodbujanje izobraževanja, raziskav ter spremljanje stanja okolja. Biosfera torej prinaša priložnosti, ki jih bo treba znati izkoristiti.

Predsednik zveze društev Moja Mura Stojan Habjanič pravi, da biosfera lahko prinese razcvet krajev ob Muri, če bo regija načela Unesca prevzela kot svojo trajno usmeritev. »Blagovna znamka biosfernega območja lahko tem krajem omogoči lažje preživetje zaradi večje prepoznavnosti turističnih produktov, izdelkov in kmetijskih pridelkov s tega območja.«

Občine s še 
večjimi načrti

S končno pozitivno odločitvijo vlade je zadovoljen tudi župan občine Velika Polana Damjan Jaklin, ki je tudi koordinator obmurskih občin za biosferno območje. Z razglasitvijo bo po njegovem prepričanju dobil več možnosti za uresničitev projekta Biosferno območje reke Mure (BOM), ki so ga pomurske občine zasnovale kot enega najpomembnejših razvojnih projektov v dogovoru za razvoj regij do leta 2020. Ta projekt obsega širše območje od predlaganega Unescovega biosfernega območja, predvideva pa naložbe v varstvo pred poplavljanjem reke Mure, v razvoj turizma, predvsem kolesarskega, ob Muri in vključevanje naravne in kulturne dediščine krajev ob Muri v turistično ponudbo. »Nominacija pri Unescu je priznanje pomembnosti tega območja za ohranjanje narave in trajnostni razvoj pokrajine, še bolj upravičuje cilje našega projekta in povečuje obveznost države, da ta projekt tudi izdatno finančno podpre.« Za zdaj pa ministrstva denarja za uresničevanje projektov iz dogovorv za razvoj regij v glavnem še niso zagotovila.

S tem, da so od okoljskega in kmetijskega ministrstva dobili pisno zagotovilo, da se zaradi razglasitve BOM pogoji kmetovanja na tem območju ne bodo poslabšali, zadovoljni tudi v KGZS, nam je dejal predednik sveta pomurske območne enote Franc Küčan.

»Z Unescom je zgodbe lažje prodati«

Siniša Golub je direktor javnega zavoda za varstvo narave Medžimurska narava v Križovcu pri Murskem Središču na Hrvaškem. V Medžimurju so svoj del Mure že pred leti zavarovali kot varovano krajino zato, ker je Zagreb tam načrtoval gradnjo elektrarn. Leta 2011 je država celotnio tok Mure zavarovala kot Regijski park Mura - Drava, leta 2012 pa pri Unescu skupaj z Madžarsko na tem območju razglasila še čezmejno biosferno območje.

Siniša Golub Foto: osebni arhiv

»Bosferno območje je postalo le mednarodna potrditev tega, kar je že prej storila država in z razglasitvijo Unescovega območja se zato ni zgodilo nič novega. Tudi nobenih dodatnih omejitev kmetovanja biosfera ni prinesla, je pa začelo prihajati vse več obiskovalcev in izkazalo se je, da je Unescova znamka koristna pri pridobivanju evropskih sredstev. Tako smo že dobili 300.000 evrov evropskega denarja, da smo uredili pašnik za osem naših konj avtohtone pasme medžimurski konj. Pašnik in konjušnica sta prinesla dve novi delovni mesti, dobili pa smo tudi nov vir dohodkov od vstopnin, ki jih plačajo obiskovalci za ogled konjev. Tako se postopno gradi mehki turizem in Unescova znamka je dodatna prednost, da dobro zgodbo lažje prodate. V zadnjih nekaj letih imamo tudi vse več kolesarjev iz tujine, na primer iz Avstrije, ki prihajajo kolesarit ob Muri zato, ker je Mura pri njih že pozidana in uničena. Ti prihajajo tudi zato, ker so videli, da je naše območje Unescova biosfera. In ker jih je vse več, lokalni podjetniki pa se še niso zganili, se je mala obmurska občina Podturen odločila, da bo sama poskrbela za prenočišča za del teh gostov in se pripravlja, da tudi z evropskimi sredstvi vaški dom predela v hostel. To pomeni nekaj delovnih mest in tudi nekaj denarja bo spet ostalo v teh krajih,« pravi o hrvaških izkušnjah Siniša Golub.