Zgodbe izpod Triglava: Bled (še) ni svetilnik

Vodja blejskega Turizma Jaka Ažman, ki je hkrati vodja turistične Regionalne destinacijske organizacije (RDO) Gorenjska, si je premislil. Nič posebnega, bi lahko rekli, saj si ljudje pogosto premislijo. A je za vodjo blejskega turizma, ki hkrati vodi še gorenjski turizem, sprememba stališča o zelo pomembnem strokovnem vprašanju v razmeroma kratkem obdobju presenetljiv (in hkrati koristen) obrat.

Še pred dobrim mesecem je Ažman namreč vztrajal, da bo RDO Gorenjska (ki povezuje vse gorenjske občine) še tri leta razvijala blagovno znamko Slovenske Alpe, pod katero bi tržili ponudbo vseh gorenjskih občin. Šele po treh letih bi se odločili, kaj storiti z blagovno znamko, je napovedoval.

Z novo blagovno znamko Slovenske Alpe, ki je leta 2011 nastala v sklopu evropsko financiranega projekta, bi konkurirali obstoječi blagovni znamki Julijske Alpe, ki v skupnost od osamosvojitve Slovenije naprej povezuje občine z območja Julijskih Alp na gorenjski in na primorski strani. To pomeni, da bi del Slovenije (v svetu jo zaradi svoje majhnosti, nepomembnosti, politične in ekonomske šibkosti slabo poznajo) svojo turistično ponudbo oglaševal z dvema blagovnima znamkama in z njima begal potencialne turiste. Tako je lani razmišljal Ažman.

Čez praznike je Jaka Ažman očitno doživel nekakšno razsvetljenje, saj je ugotovil, da blagovne znamke Slovenske Alpe ni smiselno razvijati samostojno, ampak da je bolj pametno organsko povezati obstoječi skupnosti (torej občine z območja Julijskih Alp s primorske in gorenjske strani ter vse ostale občine na Gorenjskem) in razvijati eno, že uveljavljeno blagovno znamko – Julijske Alpe.

Razvoj nove blagovne znamke je drag in dolgotrajen proces, rezultat oziroma učinki pa negotovi, še posebno če razvoj blagovne znamke ni finančno in strokovno podprt. To vedo že študenti. To bi moral vedeti tudi Jaka Ažman kot direktor blejskega Turizma.

Hvala bogu, bi zdaj lahko rekli, da je le prisluhnil argumentom, spoznal (in posredno priznal) svojo zmoto ter se končno odločil, da je vzporedno razvijanje in uporaba dveh blagovnih znamk nesmiselna, draga, moteča in celo škodljiva.

Blejski Turizem bi moral biti ena najpomembnejših lokalnih turističnih organizacij v Sloveniji. Zato se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je strokovnjak za področje turizma v vlogi vodje Turizma Bled, ki bi moral biti zaradi svoje lege in neponovljive naravne podobe ter s svojo zgodovino in pomenom nekakšen kažipot za slovenski turizem, vztrajal pri strokovno neustrezni rešitvi ter tudi zakaj. Zato se je treba spomniti besed Janeza Fajfarja, župana Bleda, izpred enega leta, ko so iskali novega direktorja Turizma, in sicer da hočejo na tem mestu strokovno podkovano osebo. Zdaj je Ažman dopustil dvom o svojem znanju, strokovni podkovanosti. Dvom, ki so si ga Bled kot slovenski turistični svetilnik ne sme in ne more privoščiti.