Tiskane izdaje
Nova vas – Lani je bilo na startu pol metra globoko jezero, predlani ni bilo ne vode in ne snega, letos, ob 40-letnici, bo narava bloškim tekom očitno prizanesla. V nedeljo na startu dvajset in sedem kilometrov dolge proge pričakujejo tisoč tekmovalcev in rekreativcev.
Bločan Polde Mišič je bil na startu skoraj vsake tekme. Že od jutra bo na startu tudi v nedeljo, ko bo komentator jubilejnih tekov.
Ste ob 40 obletnici pripravili poseben program?
Nič kaj posebnega, uvedli smo še kategorijo tekmovalcev starosti nad 70 let. Dogaja se nam, da osemdesetletniki tekmujejo s šestdesetletniki. To so nas večkrat prosili in smo jim ugodili. Sicer pa o številu kategorij največ pove podatek, da bomo podelili 65 priznanj. Tekma šteje za Pokal slovenski maraton. Tisoč ljudi pa pričakujemo, ker je to v Sloveniji prvi tek letos.
Kdo je na začetku organiziral?
Prvi teki so bili leta 1975, na 30 in sedem kilometrov. Predsednik organizacijskega odbora je bil France Kranjc, nosilec je bila občina Cerknica, poleg glavnega donatorja Bresta Cerknica pa je bilo ogromno sponzorjev, od Kovinoplastike Loža, Krasa Sežana, Interevropa Koper, Kartonažna, Železarna Ravne... Vsa Slovenija! Organizacija je takrat stala okrog 100.000 mark.
Zbrala se je »specialna enota« samih pomembnežev, od narodnega heroja Stanka Semiča Dakija do vseh direktorjev, prireditev pa je bila tudi politično podprta. Priznanja je denimo delil France Popit. Gostilna Miklavčič je cvetela! Danes se tako kot takrat skoraj vse opravi s prostovoljnim delom, stroškov je nekajkrat manj.
Koliko udeležencev je bilo na prvem teku?
Prvega teka se je udeležilo 867 tekmovalcev. Ker so hoteli teči tudi nekateri nekdanji borci in vojska, je bil leta 1977 uveden še Dakijev maraton na 15 kilometrov. Takrat je bilo na startu 1266 tekmovalcev, med njimi vojaki JLA v uniformah, na vojaških smučeh in s puškami na ramah.
Kako ste pripravljali progo na prvih tekih?
Za prve teke smo proge stlačili kar na noge. Sodelovalo je ogromno bloške mladine. Vsako leto smo si rekli, da se ne bomo šli več, ker so se oni v gostilni mastili (smeh), mi pa zvečer, ko smo teptanje končali, nismo dobili niti čaja.
Tekač, domačin Ivan Žurga, žal že dolgo pokojni, ki se je udeležil tudi tekme svetovnega prvenstva in je zato videl proge po svetu, je bil traser. Pozneje, ko smo si že lahko sposodili ratrak, je s smučmi vozil pred strojem, ali pa je na grme in bore z rdečimi panklci za ratrak označil progo. Ko je bila proga dolga še 30 kilometrov, je potekala tudi čez močvirnat barjanski svet in tam je moral ratrak paziti, da ni padel v vodo.
Ste že vsega začetka pri organizaciji?
Na prvih dveh tekih sem bil gledalec, na tretjem pa že »služba za stike z mediji« oziroma na informacijah. V tedanjem gasilskem domu so nam posodili eno sobo in skozi odprto okno je deloval informacijski center, zraven pa so delili čaj.
Tekme še vedno prirejamo in to v spomin na bloškega smučarja. Obiskovalce pa vabimo tudi v muzej Bloški smučar. Na startu v nedeljo pa bodo seveda tudi letos bloški smučarji v stari noši in na starih smučeh.
Reportažo o letošnjih in nekdanjih bloških tekih bomo objavili v ponedeljek na straneh Panorame.
