Bo financiranje šolstva zminiralo Šarčevo koalicijo?

V najnovejšem osnutku koalicijske pogodbe ne glede na zahtevo NSi ni izenačitve financiranja javnih in zasebnih šol.
Fotografija: NSi (na fotografiji Matej Tonin) za pridružitev Šarčevi koaliciji postavlja pogoj, povezan s financiranjem šolstva. FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
NSi (na fotografiji Matej Tonin) za pridružitev Šarčevi koaliciji postavlja pogoj, povezan s financiranjem šolstva. FOTO: Uroš Hočevar

Ljubljana – »Če smo pravna država, naj se to tudi konkretno pokaže. Za nas je to vprašanje pomembno. Dokument, ki smo ga dobili, vsekakor ne more biti zadnja različica koalicijske pogodbe,« viri iz NSi komentirajo zadnji, četrti osnutek, ki so ga stranke morebitne koalicije Marjana Šarca v roke dobile včeraj. Prejšnji teden so bile najbolj razdvojene pri davkih in zdravstvu, zdaj pa se največje razlike kažejo pri šolstvu. Iz več strank je slišati kritike, da je dokument presplošen.

Glede konkretnih sprememb, ki naj bi jih Šarčeva koalicija izpeljala na področju davkov, je še veliko neznank. Stranke so si edine, da je treba plače razbremeniti, kako in koliko, pa je odvisno od izračunov, ki jih bo predvidoma v pol leta pripravilo finančno ministrstvo. Vsaka razbremenitev pomeni izpad proračunskih prihodkov, zato bodo različne predloge sprememb najprej natančno finančno ovrednotili in šele nato sprejeli konkretne odločitve. Zato koalicijska pogodba ne vsebuje jasno določene nove dohodninske lestvice.

Stranke so si edine tudi v tem, da je treba odpraviti čakalne dobe v zdravstvu. Za to bodo zagotovili dodatna sredstva in uporabili vse razpoložljive vire za njihovo odpravo. Po naših informacijah bi jih reševali z »nakupom storitev«, torej tako v javnem kot zasebnem delu zdravstvene mreže in, če bo treba, tudi v tujini. Zdravstveno mrežo naj bi optimizirali, kar lahko pomeni tudi krčenje, košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa naj bi na novo določili; ukinitve dodatnega zavarovanja v zadnji različici ni. Predvideno je plačevanje prispevkov na vse zaslužke. O nujni pokojninski reformi v koalicijski pogodbi ni veliko napisanega, je pa predvidena rast pokojnin, ki naj bi se vezala na gospodarsko rast. Dosežen je predvsem konsenz glede izzivov, ki se jih mora lotiti nova koalicija, konkretnih rešitev in številk pa je bolj malo. Najnovejša različica sicer prinaša dve novi poglavji – kulturo in šport. Za NLB naj bi poiskali najugodnejši način prodaje za davkoplačevalce in državo, oboje hkrati bo težko doseči. Urad za migrante naj bi prenesli na notranje ministrstvo, dobili naj bi posebnega državnega sekretarja za področje energetike, za katerega v dokumentu ni jasno, ali bi bil podrejen neposredno premierju. Osnutek koalicijske pogodbe na področju političnega sistema predvideva še dvig volilnega praga, spremenjena policijska in tožilska pooblastila ter poskusno dobo za sodnike (prejšnji je zanje predvideval omejitev mandata na 12 let).


 

Kamen spotike ustavna odločba


Med najtršimi orehi, okoli katerih se krešejo mnenja, je tudi spoštovanje odločbe ustavnega sodišča o financiranju osnovnega šolstva. Kot je znano, je to presodilo, da v financiranju javnih in zasebnih programov ne sme biti razlik. NSi se torej zavzema, da bi bile tudi zasebne šole upravičene do 100-odstotnega javnega financiranja obveznega programa, kot to velja za javne šole. V SD temu niso naklonjeni.

Izvršilni odbor NSi bo predlog koalicijske pogodbe, ki so jo pripravili v Listi Marjana Šarca konec tedna na podlagi usklajevanj strank, ocenjeval danes popoldne. Če bo ustrezen, bodo v stranki izvedli še interni referendum o tem, ali naj postanejo del koalicije, ki jo poskuša oblikovati Šarec. Če bo ocena dokumenta negativna, strankinega referenduma (še) ne bo.

Že danes dopoldne bodo o najnovejšem predlogu govorili še predsedniki strank. Kot smo neuradno izvedeli, v njem ni več ukinitve podjetja za izgradnjo drugega tira 2TDK. LMŠ je to družbo želela ukiniti, Cerarjeva SMC je temu ostro nasprotovala. V zadnji različici je ostala samo ocena, da je drugi tir treba zgraditi, medtem ko način madžarskega sofinanciranja sploh ni omenjen. Sicer pa je Šarčev uspeh, če mu predsednik države podeli mandat za sestavo nove vlade, ob morebitni košarici NSi odvisen od Levice. Svet stranke je o tem razpravljal na včerajšnji nočni seji, svojo odločitev bodo predstavili danes. Večkrat so pojasnili, da njihove podpore za mandatarja ne uživata niti Šarec niti Janez Janša, zato obstaja tudi možnost novih volitev.


 

Oblast strankam presladka


Eden od ustanoviteljev družbe Valicon Andraž Zorko še vedno pravi, da predčasne volitve vsekakor bodo, ni pa še jasno, ali bomo v vmesnem obdobju dobili še kakšno vlado ali ne. Na podlagi ankete, ki so jo opravili po volitvah, lahko sklepajo, da bo največ pridobila SDS, k njej bi se lahko preselili tudi glasovi iz LMŠ. »Pridobila bi tudi Levica, ki vztraja v svoji opozicijski vlogi, medtem ko je sredinskim strankam v interesu, da sestavijo vlado,« komentira in dodaja, da bodo razmerja odvisna tudi od volilne udeležbe. Prej ko bodo predčasne volitve, nižja bo, meni Zorko. Bolj kot finance stranke 5+1 skrbijo njihov morebitni volilni rezultat, zato imajo visoko motivacijo, da oblikujejo vlado.

S tem se strinja tudi Janja Božič Marolt, ustanoviteljica družbe Mediana, ki o predčasnih volitvah dvomi. Janša bi namreč, kažejo njihove povolilne javnomnenjske raziskave, dobil še več glasov – še zlasti če bo nadaljeval v svojem slogu javnega komuniciranja – zato bo leva sredina po njenem prepričanju storila vse, da to prepreči. »Slast oblasti je prevelika. Težko verjamem, da bi se ji odpovedali, zdaj ko jo že vonjajo in jo imajo tako rekoč že na krožniku,« razmišlja. Na novih volitvah bi največ izgubil Desus, za njim pa LMŠ, kažejo podatki družbe, vendar je vse odvisno od tega, kako se bodo predstavniki vedli do takrat. Med elementi, ki lahko udeležbo povečajo, našteva mlade, ki so se povsem nad pričakovanji angažirali že junija, saj jih je v starosti med 18 in 24 leti kar 46 odstotkov izkoristilo volilno pravico. Tudi analitik in zgodovinar Aleš Maver meni, da so volitve mogoče, a malo verjetne, saj da ima Šarec poleg NSi v rezervi še Levico. Poleg nje bi na novih volitvah pridobili samo še SDS in SNS, šest strank morebitne koalicije pa bi izgubilo. V Desusu lahko padejo na rob državnega zbora ali celo izpadejo, izgubi lahko tudi SMC glede na to, kako so izključili Brgleza, tudi uspeh LMŠ je negotov, saj zunaj Gorenjske nimajo tako stalne baze. Vsekakor pa si večina strank volitev – z izjemo SDS – ne želi tudi zaradi slabega finančnega stanja, letos pa jih čakajo še lokalne volitve.

Komentarji: