Bo moral parlament razpustiti koprski mestni svet?

Ustavno sodišče zavrnilo koprsko pobudo o oceni ustavnosti dveh zakonov pri sprejemanju proračuna, Ankaran in Koper nič bliže delitvi premoženja.

Objavljeno
22. september 2015 00.29
šuligoj+Dva nova vhoda v Luko Koper
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – Če koprski mestni svet do konca leta ne bi sprejel proračuna za letos ali prihodnje leto, bi državni zbor skladno z zakonom o lokalni samoupravi teoretično lahko razpustil mestni svet. Kaj takšnega se še ni zgodilo, čeprav so podobne okoliščine že bile. V Kopru in Ankaranu se pri sprejetju proračunov še zmeraj zapleta, včeraj pa je ustavno sodišče (US) zavrnilo koprsko pobudo o oceni ustavnosti dveh zakonov.

US je ugotovilo, da po mnenju koprske občine sporni členi zakona o financiranju občin in zakona o lokalni samoupravi niso v neskladju z ustavo. Občino, ki je za pravno pomoč obrnila na Evropski center za reševanje sporov Aleša Zalarja in Katarine Kresal, je motilo, da ni mogoče ugotoviti, katero leto je treba šteti za tisto, po katerem teče začasno financiranje oziroma da zakon o financiranju občin ne določa niti okvira za delovanje županov pri sprejetju skupnega sklepa stare in nove občine o začasnem financiranju, niti roka za njegovo sprejetje, niti organa, ki bi ta sklep lahko nadomestil, če se župana o njem ne bi sporazumela. V Kopru menijo, da je za prehod na samostojno financiranje nujna razdelitev premoženja med prejšnjo in novo občino.

US je ugotovilo, da vse dotlej, dokler je mogoče neskladja med zakoni odpraviti z uporabo razlagalnih pravil, njihov obstoj ne pomeni neskladja z načeli pravne države. Poleg tega sta župana Kopra in Ankarana Boris Popovič in Gregor Strmčnik že trikrat podpisala sklepe o začasnem financiranju občin, zato domnevna neusklajenost zakonov ni takšna, da bi onemogočila izvrševanje izpodbijanih določb. US je poleg tega pritrdilo mnenju vlade, da je spor glede razdelitve skupnega premoženja mogoče reševati pred upravnim sodiščem, če se župana ne bi mogla dogovoriti.

Gregor Strmčnik pravi, da Kopru pri pobudi US ni šlo za to, da bi olajšali razdružitveni proces, ampak za neracionalni poskus ustvarjanja problema, ki ga ni, kar je ugotovilo tudi US. »Eden od petih pogojev, ki jih morata izpolniti občini, je sprejetje proračuna za letos. V Ankaranu ga imamo pripravljenega, v Kopru ne. Namesto proračuna bomo kmalu morali sprejeti četrti sklep o začasnem financiranju za trimesečje, kar je slabo za obe občini.« Po Strmčnikovem prepričanju je kamen spotike nesoglasje o delitvi premoženja, saj v Kopru ne privolijo, da bi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) Luke Koper in luško koncesnino med občini delili približno na pol. Zato so v Kopru sprožili ustavni spor, s katerim oporekajo pristaniški odredbi o takšni delitvi luških dajatev. »NUSZ ni mogoče deliti drugače, kot predpisuje zakon, pri koncesnini pa ne vztrajamo, da mora biti razdeljena na polovico, vendar tudi po številu prebivalcev, kot predlaga Koper, ne, temveč po vplivnih območjih pristanišča,« pravi Strmčnik.

Koprski župan Boris Popovič pa je za Delo dejal, da bi se že dogovorili za delitveno bilanco, če bi bila odvisna le od njih, »vendar posluha za pošteno delitev na drugi strani ni, zato bo o njej očitno moralo odločati sodišče«.