»Bo muzika, bo ples, bo martinova večerja«

Ljubljana – Kako živijo v domovih starejših, smo si ogledali v enoti Tabor doma upokojencev Center, kjer v 12-nadstropni stavbi biva 296 stanovalcev. Kljub poletni vročini so njihovi dnevi s pomočjo zaposlenih pestri in razgibani.

V dom stopimo skozi urejen park, ta je presenetljivo poln. Stanovalci sedijo na klopci, pijejo kavo, se pogovarjajo, včasih telovadijo, pojejo. Vroče dni radi preživljajo v senci, poletno druženje opisuje socialna delavka Irena Novak. Organizirane so različne aktivnosti, kot je tedenska telovadba pa tudi krajši izleti. Nazadnje so se podali z ladjo po Ljubljanici.

Skozi vhodna vrata vstopimo v recepcijo, ki je tudi kavarna. Poleg vhoda nas pričakata akvarij z ribami in papagaj Jogi, ki starejšim dela družbo že od leta 1996. Avgusta je dogajanje v domu posebej pestro. Za starejše so organizirali ogled filma Babica gre na jug, v mali jedilnici so se zbrali pri sveti maši, prisluhnili so tudi projekciji Andreja Vojeta Pod morjem okoli sveta in predstavitvi literarnih del Darje Avsec. V četrtek so v parku organizirali druženje ob sorbetu, ob dvigalih pa je visel plakat, da ne bo sorbeta – bo raje sadna kupa.

Hobi soba za umetniške duše

Za umetniške duše je na voljo kreativna delavnica ali, kot ji sami radi rečejo, hobi soba. Ta je osupljivo barvita. Miza pa tudi okolica sta polni različnih izdelkov ustvarjalnih stanovalcev. Neka gospa rada ustvarja prtičke, druga plete vijoličaste nogavice, tretja rada izdeluje kipe in vaze, četrta obvlada risanje oči, nam razlaga Novakova. Pisani prostor niti za trenutek ne zadiši po minljivosti, ki tu očitno ni dobrodošla.

Dom ponuja tudi zelo prostorno jedilnico. V njej potekajo različne prireditve, koncerti, rojstni dnevi, praznovanja in projekcije filmov. Prvo naslednje takšno praznovanje bo martinovanje. »Bo muzika, bo ples, bo martinova večerja in izbrala se bo vinska kraljica,« se veseli Novakova. Dom je prijazen tudi za te, ki so nekoliko bolj pomoči potrebni – obolelim za demenco je namenjen oddelek Mavrica, kjer se lahko družijo med sabo in z zaposlenimi. Takoj ko stopimo v prostoren osvetljen prostor z manjšo kuhinjo, nas ti stanovalci, ki s prostovoljci sedijo v krogu, prijazno pozdravijo.

Na razstavo samurajskih mečev

Za zadovoljstvo stanovalcev je poskrbljeno tudi tako, da so v vsakem nadstropju organizirani redni sestanki, na katerih ima vsak pravico izraziti svoje želje in morebitne nevšečnosti. V domu sta dejavni dve socialni delavki, ki veliko časa preživita z ljudmi. Domačnost med zaposlenimi in stanovalci je čutiti že iz pogovora socialne delavke s stanovalko, ki ji malce potarna, čeprav je jasno, da gre le za vsakdanji sproščen pogovor.

Legendarni 91-letni zgodovinar dr. Ignacij Voje je eden dejavnejših stanovalcev. Je tudi predsednik njihovega odbora. Po sestankih – med enim od njih smo ga ravno zmotili – zaposleni pripombam stanovalcev hitro ugodijo, opisuje pozitivne izkušnje. Tako so, denimo, uredili, da je zdaj ob oknu klop. Ali nakupili nove brisače, da jih ni nikoli več zmanjkalo. Na dan našega obiska so stanovalci na sestanku izrazili željo, da bi šli v etnografski muzej na razstavo samurajskih mečev. Okvirni datum je že dogovorjen, je zadovoljen sogovornik.

Voje je tudi član komisije za hrano. Kuhinja v domu je zelo na nivoju, pravi. Tudi glede tega imajo organizirane sestanke, ki se jih udeležuje tudi glavni kuhar. Zmotilo ga je le, da je bilo poleti na jedilniku veliko mesa, saj bi v tem času potrebovali lažjo hrano. Ampak na splošno je izbire zelo veliko, odobrava pa tudi širok izbor sezonskega sadja. »Hrane je dovolj. Jaz sem se celo zredil!« z odobravanjem potoži.