V DZ bodo obravnavali ustavno obtožbo proti predsedniku republike Danilu Türku, za katerega pa še ni znano, ali se bo razprave udeležil. Jasna pa so razmerja političnih sil v državnem zboru, saj ustavno obtožbo podpirata le predlagateljici.
Ljubljana - Pred današnjo obravnavo ustavne obtožbe proti predsedniku republike Danilu Türku so razmerja političnih sil v državnem zboru povsem jasna, saj je ne podpira nobena od strank, razen predlagateljev SDS in SLS, ki pa premoreta le 33 glasov od potrebnih 46, kolikor bi bilo treba, da bi bila ustavna obtožba v prvi fazi uspešna. Neznanka pa ostaja, ali se bo predsednik republike udeležil razprave v državnem zboru.
V kabinetu predsednika republike so včeraj pojasnili, da bo o udeležbi Danila Türka na seji državnega zbora ob točki ustavne obtožnice več znanega danes.
SDS: V DZ bo zelo zanimivo
Sicer pa so v SDS včeraj izrazili pričakovanje, da bo predsednik republike prišel v državni zbor in osebno pojasnil svoje dejanje, ko je podelil odlikovanje nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu.
»Ne verjamem, da predsednik ne bi premogel toliko poguma in se soočil z obtožbami in pomisleki o svojem dejanju. Türk je dolgoletni politik, zato ne verjamem, da si ne bi upal priti v državni zbor,« je dejal France Cukjati. Za SDS je bistveno, je dejal poslanec in podpredsednik DZ Cukjati, da se o problemu, ki je pomemben, razpravlja.
O očitkih, da je opozicija zlorabila ustavno obtožbo, pa odgovarja, da se bo v državnem zboru izkazalo, kakšen problem predstavlja podelitev odlikovanja Tomažu Ertlu in da bo ta predsedniški akt prikazan v pravi luči. Cukjati je še napovedal, da bo danes v državnem zboru še zelo zanimivo.
LDS: Zloraba za nižje politične cilje
V LDS, kjer nasprotujejo ustavni obtožbi proti predsedniku republike Danilu Türku, pričakujejo, da se bo predsednik danes udeležil razprave o ustavni obtožbi, vsaj v uvodnem delu, ko poslanske skupine predstavljajo svoja stališča, je včeraj pojasnil predsednik sveta LDS Aleš Gulič. Čeprav on sam odlikovanja Ertlu ne bi podelil, je poudaril, da ima predsednik pravico do podeljevanja odlikovanj in mu je noče odrekati.
V LDS so prepričani, da za ustavno obtožbo zoper predsednika države ni nikakršnih političnih ne pravnih argumentov. Ustavna obtožba je preresen inštrument, da bi ga zlorabljali za nižje politične cilje, lastno promocijo ali pa diskreditacijo predsednika republike, še menijo v LDS.
Kaj meni Türk o Udbi?
Pred razpravo o ustavni obtožbi v DZ so se včeraj oglasili tudi v Inštitutu Jožeta Pučnika (ki deluje pod okriljem SDS) in Zboru za republiko. Na inštitutu menijo, da se je dosedanja javna razprava o podelitvi odlikovanja Ertlu osredotočila zgolj na pravne vidike obtožbe, pri tem pa se, kot so zapisali, pozablja, da ustava ni le pravni, ampak tudi politični akt. Zato DZ ni le zakonodajno telo, ampak tudi prostor za politično razpravo. V inštitutu pričakujejo, da se bo predsednik republike udeležil razprave in pojasnil razloge za podelitev odlikovanja Ertlu.
Tudi v Zboru za republiko podpirajo namero opozicije o ustavni obtožbi, predvsem pa pričakujejo, »da bo Türk pojasnil svoj odnos do enopartijskega režima, vloge Udbe pri kršenju človekovih pravic, teptanju demokracije in zatiranju slovenske pomladi oziroma teženj po samostojnosti in demokratičnosti Slovenije«.
Iz torkove tiskane izdaje Dela