Bo prej cesta ali leteči avtomobili do Istre?

Preplastitev asfalta na mostičku čez Dragonjo. O tranzitni cesti v Istro pa ne duha ne sluha.
Objavljeno
21. maj 2018 21.35
Posodobljeno
22. maj 2018 11.29
FOTO: Jure Eržen/Delo
Dragonja – Že kar sramotno dotrajan mostiček čez Dragonjo so danes prenavljali. »Podvig« sta si ogledala tudi minister Peter Gašperšič in direktor DRSI Damir Topolko, čeprav je šlo za popravilo, vredno pičlih 10.000 evrov. O novi tranzitni cesti v hrvaško Istro pa ni ne duha ne sluha, DPN zanjo pripravljajo že 14 let.

Mostiček bodo morali pozimi še enkrat popraviti in po besedah Topolka za to nameniti 750.000 evrov in pol leta časa. A tega mostu ne bi bilo treba popravljati, če bi končno že zgradili sodobno cesto, ki bi iz Kopra peljala tranzitni promet do Dragonje. Toda če je nekaj krpic asfalta lahko deležnih ministrove osebne pozornosti, je vse drugače s cesto, za katero že 14 let pripravljajo državni prostorski načrt (DPN). In nihče nam še ni dovolj jasno povedal, kdaj bo končno sprejet. Kaj šele, kdaj bo Slovenija poskrbela za sodobno povezavo s Hrvaško.

»Največji problem tranzitne ceste v Istro je, da se nihče od politikov zanjo ne zavzame dovolj odločno.« S temi besedami nam je eden od pripravljavcev dokumentacije ponazoril politično mlahavost do primerne cestne povezave v hrvaško Istro. Pogost izgovor politikov je, da je ta povezava bolj v interesu Hrvaške kot Slovenije, pri tem pa pozabljajo, da se okoli 100.000 ljudi iz Italije in Slovenije vsak konec tedna vozi v Istro in nazaj. Med njimi tudi veliko pomembnežev.
 

Politiki krivdo valijo drug na drugega


»Največji problem tranzitne ceste v Istro je, da se nihče od politikov zanjo ne zavzame dovolj odločno.« S temi besedami nam je eden od pripravljavcev dokumentacije ponazoril politično mlahavost do primerne cestne povezave v hrvaško Istro.

Politiki krivdo valijo drug na drugega. Z ministrstva za okolje in prostor so nam odgovorili: »Pripravljamo predstavitev stališč in odgovore na pripombe na osnutek DPN iz javne razgrnitve.«

Na cesto med Koprom in Dragonjo se slovenski vozniki spomnijo na pomlad, ko se proti morju začenjajo valiti kolone vozil. Okoli 100.000 ljudi iz Italije in Slovenije se vsak konec tedna vozi v Istro in nazaj. Skoraj toliko ljudi je ob teh cestah izpostavljenih onesnaženju in hrupu. Tudi politiki in drugi vplivneži čakajo v vrstah. Zgodi pa se le to, da kakšen minister pred volitvami pride na ogled katerega od majajočih se mostičkov. Obalno hitro cesto so začeli graditi že zdavnaj, medtem so v hrvaški Istri že dogradili precej daljši cestni ipsilon.

Pripombe na osnutek državnega prostorskega načrta so bile vložene 7. novembra 2016. V poldrugem letu jim ni uspelo izdelati odgovorov nanje, čeprav odgovore pišejo tudi strokovne institucije zunaj ministrstev. Pobudo za pripravo DPN je ministrstvo za promet podalo ministrstvu za okolje in prostor že aprila 2004. Šele januarja 2013 je vlada izbrala najboljšo različico trase. Po 14 letih od uradnega začetka (zahteve za gradnjo te ceste pa so še najmanj 20 let starejše) ni videti, kdaj se bo lahko začela graditi.


image
Infografika: Delo


Ministri napovedujejo DPN prihodnje leto


Ko smo ministra Petra Gašperšiča vprašali, ali je smiselno toliko pozornosti namenjati mostičkom na Dragonji, saj ljudi veliko bolj zanima, kdaj bo cesta, nam je povedal, da še to poletje pričakuje končanje predstavitev stališč in odgovore na pripombe iz javne razgrnitve. »Potem bomo predlog DPN predstavili javnosti in v pol do enega leta po drugi razgrnitvi bi bil lahko sprejet.«

Z ministrstva za okolje in prostor so odgovorili, da je bilo treba izdelati obsežnejše preveritve in dodatne strokovne podlage, večinoma s področja ravnanja s presežki materiala, ki bo nastal pri gradnji hitre ceste. Ker so bile predlagane nove lokacije odlagališč presežkov, je treba te lokacije preveriti z vidika vplivov na okolje in izvedljivosti načrtovanih posegov. Ko bodo končane vse preveritve, bosta ministrstvi sprejeli stališča do pripomb. Potem bo končan predlog DPN, h kateremu morajo mnenja podati tudi nosilci urejanja prostora. Usklajen predlog bo posredovan v sprejetje vladi. Natančnejši časovni načrt bo določen po sprejetju stališč do pripomb in predlogov. Na javni razgrnitvi osnutka so strokovnjaki dejali, da bi DPN lahko bil sprejet v enem letu, torej do konca leta 2017. Zdaj bo hitro, če se bo to zgodilo leta 2019.
 

Tudi Popoviča vlečejo za nos


Obalni župani so se s Petrom Gašperšičem sestali maja 2016. Zahtevali so, da predvidene ceste do Lucije ne smejo graditi, dokler ne bo zgrajena tranzitna cesta v Istro. Nastala je tudi zamisel, da bi izbrali novo traso pod Baredi, a jo je državna administracija opustila, češ da bi postopek umeščanja v prostor trajal predolgo in da prometa proti Istri ni mogoče spraviti skozi predor Markovec. Takrat je Peter Gašperšič napovedal, da bo DPN sprejet leta 2017 in da se bo cesta začela graditi leta 2020. Še pred tem pa naj bi začasno uredili tranzitno cesto, ki bi potekala nad Šmarsko cesto v Kopru in bi vsaj začasno rešila najhujše zamaške ceste proti Dragonji. Na okoli 800 metrih bi morali zgraditi več viaduktnih priključkov ali vkopov ceste, da bi se izognili v treh križiščih na tako kratki razdalji. Na začetku leta 2018 je bilo predvideno, da bo Mestna občina Koper še letos pridobila zahtevno projektno dokumentacijo. Toda v MO Koper so izdelali šele idejno zasnovo, ki je zdaj v recenziji v Darsu. Ko bo recenzija izdelana, bodo lahko objavili razpis za inženirja in nato še za projektanta. Če bo šlo vse po sreči, bodo konec leta šele začeli projektirati. Že zato je zelo malo verjetnosti, da bi začasne izboljšave na tej cesti začeli graditi leta 2019.

V državnih službah po neuradnih virih krivdo valijo na »Koprčane« in župana, češ da postavlja preveč pogojev. Po predlaganem osnutku naj bi bil celoten odsek dolg 16 kilometrov, pri Škocjanu bi imel nekaj sto metrov dolg pokriti vkop. Koprčani pa dodatno zahtevajo še tisoč metrov vkopane ceste pri naselju Šalara, regulacijo rečice Badaševice, predor pod šmarskim križiščem in umik bencinskega servisa. Že brez zahtev koprske občine naj bi za celoten odsek potrebovali okoli 300 milijonov evrov (brez DDV). Toda v Kopru so prepričani, da bi za takšen odsek ceste, ki je v interesu treh držav, zlahka prejeli lep kos evropskih nepovratnih sredstev. In da je vse odvisno samo od politične volje. Zdaj je jasno le, da 15 let ne bo dovolj za izdelavo in sprejetje DPN.